Moški fizično obračunaval s soprogo in jo kasneje iz ljubusumja umoril: sodišče je odločilo o kazni

Sodni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je Žarku Gorenjcu za umor soproge iz nizkotnih nagibov izrekel zaporno kazen v višini 23 let. Kot je pojasnil predsednik senata Bernard Tajnšek, si je Gorenjc ženo lastil kot objekt in jo nadzoroval tudi z omejevanjem stikov z družino in prijatelji.

Pritožbo na odločitev sodišča sta napovedali obe strani.

Tajnšek je dodal, da je sodni senat v obsežnem dokaznem postopku ugotovil, da je bila zveza zakoncev simbiotična. Po njegovih besedah sta bila noro zaljubljena, na dolgi rok pa to ni bilo vzdržno, saj ljubezen izgubi svojo moč.

Navzven popolno zvezo je začela načenjati moževa zloraba drog, najprej konoplje, nato kokaina. Zveza pa je začela resno razpadati po rojstvu deklice, s prihodom katere je Žarko nehal biti oboževan objekt, kar je razumel kot razpad zveze. Pred preizkušnjo se je njun odnos znašel tudi zaradi pogojev obdobja covida-19.

Nad ženo je izvajal fizično nasilje

Po Tajnškovih besedah je več prič povedalo, da je nad ženo začel vršiti fizično nasilje, to se je stopnjevalo, ker se temu ni uprla. Večkrat ji je zagrozil, da jo bo ubil, odvetnici, s katero se je posvetovala, pa je povedala, da jo je tudi večkrat davil. Ker je bil obdolženi sprva policist, družbeni ugled pa je užival tudi zaradi službe na Banki Slovenije, je bila žrtev v skrbeh, da ji bo lahko preprečil odhod iz zveze.

Pri tem je Tajnšek navedel, da Gorenjc ni mogel preboleti tega, da bi bil zapuščen. "Objekt je raje uničil, kakor da bi ga izgubil," je povzel njegovo osebnostno strukturo.

Povrh bi se ob razpadu zveze izvedelo, da pije alkohol, uživa kokain in nad svojo ženo vrši resno nasilje.

Sodni izvedenci so nadalje ugotovili, da je bil obtoženec med kaznivim dejanjem prišteven, sicer zmanjšano, ampak ne bistveno, kar mu je sodišče poleg nekaznovanosti in osebnostne strukture štelo v olajševalne okoliščine. Med obteževalnimi je predsednik sodnega senata naštel dejstva, da je ubil ženo, in to ob prisotnosti hčere, da ni izkazal posebnega obžalovanja in da je ta njegova težnja trajala dalj časa. Do začetka prestajanja zaporne kazni mu je tudi podaljšal pripor.

Sodba še ni pravnomočna, pritožbo pa sta napovedali obe strani. Državna tožilka Ana Kirm je povedala, da je s pravno kvalifikacijo umora iz nizkotnih nagibov zadovoljna, vendar se ne strinja z olajševalnimi okoliščinami, ki jih je naštelo sodišče. Dodala je, da bo počakala na sodno odločbo, nato se bo odločila o pritožbi, ki bo po njenih besedah šla v smeri dolžine kazenske sankcije, ki jo je predlagala v višini 28 let. V ostalem je sodišče sledilo predlogom tožilstva, je dejala.

Zagovornik obdolženega Gorazd Fišer je ocenil, da je sodišče sprejelo pravno opredelitev državne tožilke, s katero se sam ne strinja. Meni, da sodišče ni dovolj raziskalo, ali je bil obtoženec v času storitve kaznivega dejanja prišteven ali ne, na sodbo bo vsekakor vložil pritožbo.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol