3 najodmevnejši in razvpiti primeri iz slovenskih sodišč

Slovenska sodišča so bila v letu 2022 zasuta z delom. Med drugim si ga bomo zapomnili po ponovljenem sojenju Silvu Drevenšku, ki mu je bila zaradi napake razveljavljena prva dosmrtnega zaporna kazen v Sloveniji.

Začel se je proces v zadevi Kavaški klan

Tik pred koncem lanskega leta so se na ljubljanskem okrožnem sodišču začeli predobravnavni naroki za domnevne člane slovenske celice Kavaškega klana, ki izvira iz Črne gore.

Dvaindvajset obtoženih obtožnica bremeni, da naj bi vsaj od decembra 2018 do maja 2021 na območju več držav v okviru hierarhično organizirane kriminalne združbe na veliko trgovali z drogo, in sicer naj bi kupili najmanj 534 kilogramov kokaina, dve toni konoplje, najmanj deset kilogramov heroina in druge prepovedane droge. Omenjeno drogo so nato prepeljali v Slovenijo in na območje drugih držav in jo prodali preprodajalcem droge.

Sodnik Tomaž Bromše je napovedal, da bo ljubljansko sodišče zadevo Kavaški klan, če bo prišlo do začetka glavne obravnave, obravnavalo prednostno. S tem namenom je do konca maja določil 50 narokov. Sojenje naj bi se začelo konec januarja.

Zaposlena na tožilstvu naj bi izdajala podatke članom Kavaškega klana

S Kavaškim klanom sta povezani še dve sojenji na slovenskih sodiščih, in sicer sojenje nekdanji vpisničarki Specializiranega državnega tožilstva in sojenje zaradi ugrabitve Danijela Božića, ki so ga konec leta 2019 našli mrtvega na Gorenjskem.

Ozadje Božićeve ugrabitve naj bi bilo izginotje droge, vredne več kot milijon evrov, ki naj bi pripadala domnevnemu šefu slovenske celice klana Klemnu Kadivcu, tožilstvo pa dokazuje, da je klan ugrabljenega Božića odpeljal na Gorenjsko. Ugrabitev in umor naj bi bila maščevanje za krajo droge iz rok kriminalne združbe.

 

Zdaj že nekdanjo vpisničarko Specializiranega državnega tožilstva pa obtožnica bremeni, da naj bi iz koristoljubnosti izdajala tajne podatke. Zaupni podatki so tako prišli v roke tudi slovenski celici Kavaškega klana, med drugim tudi o tem, da se zoper člane klana v Sloveniji pripravljajo hišne preiskave.

Steklo že tretje sojenje v zadevi Balkanski bojevnik

V lanskem letu je steklo že tretje sojenje v zadevi Balkanski bojevnik. Tožilstvo dvanajstim obtoženim očita, da naj bi pod vodstvom Dragana Tosića v letih 2008 in 2009 na veliko trgovala s kokainom in organizirala prevoze te droge iz Južne Amerike v Evropo. Poleg tega naj bi bili povezani s srbskim narko kraljem Darkom Šarićem.

Doslej so obtoženim sodili dvakrat. Primer Balkanski bojevnik zastara čez slabo leto, sojenje pa se je začelo z zahtevo obrambe po izločitvi nezakonito pridobljenih dokazov. 

Na prvem sojenju je bila večina, skupaj s Tošićem, oproščena. Na drugem sojenju so bili obsojeni, vendar je vrhovno sodišče novembra 2021 sodbo razveljavilo, saj se je opirala na dokaze, ki jih je policija po presoji sodišča pridobila nezakonito. 

Med bolj odmevnimi primeri preteklega leta je bilo tudi sojenje trinajstim članom kriminalne organizacije, ki naj bi od jeseni 2017 do začetka 2020 z drogo zaslužila najmanj 1,3 milijona evrov. Osmim članom organizacije je sodišče poleti izreklo skupno skoraj 28 let zapora, medtem ko domnevni vodja Aleš Zupančič še čaka na epilog sojenja.

Razveljavljen prvi dosmrtni zapor v Sloveniji, nov osumljenec v zadevi Kamenik

Že tretjič sodijo tudi Kristjanu Kameniku, ki ga obtožnica bremeni štirikratnega umora v Tekačevem. Prvič je bil Kamenik obsojen na 20-letno zaporno kazen, drugič oproščen, tretje sojenje pa je bilo prekinjeno, ker je bil Kamenik vmes zaradi prodaje mamil v zaporu v tujini.

Ponovljeno sojenje je steklo novembra letos, novost pa je, da je policija novembra lani za umore v Tekačevem vložila novo kazensko ovadbo. Poleg Kristijana Kamenika je zdaj hrvaški državljan osumljen, da je v hudodelski združbi povzročil smrt štirih ljudi.

Leto 2022 si bomo zapomnili tudi po ponovljenem sojenju Silvu Drevenšku za trojni umor v Gerečji vasi leta 2020.

Drevenšek je po razhodu s partnerico in nesporazumih glede delitve premoženja izpolnil svoje napovedi, da bo izvedel maščevanje na božič, in najprej z nožem v skupni hiši umoril nekdanjo partnerko, nato pa pred očmi štiriletnega sina v sosednji hiši še nekdanjega tasta in taščo.

Ptujsko sodišče je Drevenška konec leta 2021 obsodilo na dosmrtno zaporno kazen, vendar jo je mariborsko višje sodišče aprila lani razveljavilo, saj je ocenilo, da gre za nezakonito sodbo. V ponovnem sojenju je bil Drevenšek spoznan za krivega, vendar mu je sodišče naložilo milejšo kazen 30 let zapora. To je sicer najvišja možna kazen v slovenskem sodnem sistemu z izjemo dosmrtnega zapora.

Na sodiščih končalo tudi več primerov družinskih tragedij

Leto 2022 si bomo zapomnili tudi po družinskih tragedijah in femicidih. Gorana Ilikića, ki je januarja 2021 umoril ženo, s katero sta se ločevala, je senat ljubljanskega okrožnega sodišča spoznal za krivega in mu prisodil 25 let zaporne kazni.

Pet let manj je okrožno sodišče v Slovenj Gradcu decembra prisodilo Robertu Pevcu za umor žene in za večmesečno nasilje v družini, na novomeškem okrožnem sodišču pa so zaključili ponovljeno sojenje Borutu Turku, ki ga je obtožnica bremenila umora partnerke februarja 2020 na Potoku pri Straži. Sodišče je Turka spoznal za krivega, a ne umora, ampak uboja, in mu izreklo kazen 14 let in osem mesecev zapora. Višje sodišče v Ljubljani kazen nato znižalo na 13 let.

Na odločitev sodišča še čaka Žarko Gorenjc, ki mu tožilstvo očita, da je marca 2021 zgodaj zjutraj v domači hiši v Dolah pri Polici v občini Grosuplje vzel življenje ženi. Tožilstvo mu očita, da jo je umoril iz nizkotnih nagibov, ker naj bi ga hotela zapustiti.

Na sodbo med drugim čaka tudi Sebastien Abramov, ki je že marca 2015 s polavtomatsko puško ustrelil takratno dekle Saro Veber. Policijska preiskava smrti Vebrove leta 2015 je dlje časa potekala v smeri nenaklepnega kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti. Konec aprila 2020 pa so celjski kriminalisti vložili ovadbo zoper Abramova. Očitajo mu kaznivo dejanje umora iz nizkotnih razlogov in na zahrbten način. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do 30 let zapora. Abramov je bil leta 2020 sicer že obsojen v zadevi odrezana roka.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord