Spreminjajoči se trendi: premožni ljudje se spet odločajo za več otrok, pri širjenju družine pomaga, če tudi očetje opravljajo gospodinjska opravila

Čeprav je bilo skozi zgodovino precej logično, da imajo posamezniki z visokim statusom, ugledom in bogastvom veliko število potomcev, se je situacija v 18. stoletju začela spreminjati.

V državah na čelu industrijske revolucije in sprememb v življenjskem standardu in pričakovane življenjske dobe, ki so ji sledile, je rodnost začela padati. V teh vse bolj premožnih državah so bili prav premožni in izobraženi – izobrazba je namreč postala eden ključnih pokazateljev statusa – tisti, ki pri katerih se je velikost družine začela zmanjševati.

V 20. stoletju je bilo obratno sorazmerje med bogastvom in statusom ter visoko rodnostjo že dejstvo. Veliko ekonomistov si je prizadevalo razložiti, zakaj si premožni sicer lahko privoščijo veliko več reči, ne želijo pa si 'privoščiti' tudi več otrok. Toda trendi se zdaj končno spet spreminjajo, poroča Bloomberg: premožni ljudje se spet odločajo za več otrok.

Morda vas zanima tudi:

• Starši, ki vzgojijo prijazne otroke, počnejo te štiri stvari
• Kako je mogoče, da so ljudje na fotografijah iz preteklosti videti tako stari?

Vse več dejavnikov namreč kaže v smer, da se znotraj držav, ki so že prestale tako imenovano demografsko tranzicijo, ponovno vzpostavlja premo sorazmerje med statusom in premoženjem ter številom otrok.

Ta trend je sicer šele na začetku, kajti če primerjamo stopnje rodnosti z bruto domačim proizvodom na prebivalca v 191 državah in ozemljih, za katere Svetovna banka razpolaga z najnovejšimi podatki, je korelacija med bogastvom in rojstvi še vedno pretežno negativna, piše Bloomberg.

Če pa analiziramo podatke le za Evropo in pri tem spregledamo Luksemburg, kjer živi 640.000 ljudi, se začne trend nagibati čisto rahlo na pozitivno stran: koeficient korelacije je 0.2.

Višja rodnost v družbah, kjer moški prevzamejo več gospodinjskih opravil

Ekonomisti se ta hip najbolj osredotočajo na ugotavljanje pravil rodnosti v obdobju po demografski tranziciji, pri čemer raziskava avtorjev Doepke-Hannusch-Kindermann-Tertilt, naslovljena Ekonomija plodnosti: nova doba namenja veliko pozornosti dinamiki med spoloma.

Če je rast kariernih in izobraževalnih priložnosti za ženske v preteklosti povzročila upad rodnosti, bi bilo za njeno ponovno rast oziroma vsaj preprečitev nadaljnjega upada lahko bistvenega pomena prilagajanje poklicnim ambicijam žensk, kažejo dobre prakse iz nordijskih držav. 

Med drugim je na podlagi analiz iz raziskave  Bloombergov novinar Justin Fox ugotovil, da imajo razvita gospodarstva, v katerih moški prevzemajo več gospodinjskih opravil in skrbi za otroke, višjo stopnjo rodnosti.

Nekateri ekonomisti pa so našli tudi povezave med višjo rodnostjo in tem, da država, v kateri se ženske po porodu vračajo na trg dela, namenja javna sredstva za varstvo otrok. To velja imeti v mislih, ko bo naslednjič govora o padanju rodnosti ...