Se spomnite, kaj vam je babica postregla zjutraj? Ta jed je bila nekoč prava klasika delavskega razreda, danes pa jo najdemo tudi v finih restavracijah

Včasih so bila jutra precej drugačna kot danes. Na mizi ni bilo pisanih škatel kosmičev, različnih namazov in drugih izdelkov, ki danes polnijo trgovske police. Zlasti na podeželju so gospodinje pogosto pripravile tisto, kar so imele pri roki. In nemalokrat je iz kuhinje že navsezgodaj zadišalo po topli juhi.

Med jedmi, ki so zaznamovale otroštvo številnih generacij Slovencev, ima posebno mesto prežganka oziroma prežgana juha, ponekod znana tudi kot ajnpren juha. Pripravljali so jo iz moke, maščobe, vode in nekaj začimb, pogosto pa so ji dodali še jajce. Bila je poceni, hitro pripravljena in dovolj nasitna, da je lahko predstavljala skromen jutranji obrok.

Spomini na babičino kuhinjo še danes živijo

Da prežganka ni bila le jed, temveč pomemben del družinskih spominov, dokazujejo tudi zapisi na slovenskih spletnih forumih. Na portalu Kulinarika.net so uporabniki že leta 2008 obujali spomine na hrano, ki so jim jo nekoč pripravljale babice in mame. Uporabnica z vzdevkom strippy je med prvimi omenila prav prežganko in zapisala: "Prežganka. Taka, že malo na rjavo...mmmmmmmmmmmmm." Druga uporabnica, mamamia, se je spominjala različice z malo mlete rdeče paprike in nadrobljenim kruhom. Zanimivo je, da vsi spomini niso bili enako prijetni. Uporabnica lili_stef je med jedmi iz otroštva naštela tudi prežganko, vendar priznala, da je nikoli ni marala. Prav to kaže, kako različne občutke lahko prebudi ista jed.

Zakaj so jo jedli tudi zjutraj?

Prežganka je bila nekoč praktična izbira za začetek dneva. Zanjo niso potrebovali veliko sestavin, priprava ni bila zahtevna, topel obrok pa je prijal predvsem v hladnejših jutrih. Poleg tega je imela nekaj lastnosti, zaradi katerih je lahko še danes zanimiva izbira za zajtrk.

Topel in lahko zaužiten obrok. Po nočnem počitku marsikomu bolj ustreza nekaj toplega in blagega kot težka ali mastna hrana. Preprosto pripravljena prežganka je lahko prijetna izbira, zlasti kadar nimamo velikega apetita.

Vir energije. Moka vsebuje ogljikove hidrate, ki telesu zagotavljajo energijo za začetek dneva. Če juhi dodamo jajce, jo obogatimo še z beljakovinami.

Prispeva k vnosu tekočine. Ker je večji del juhe voda, lahko z njo prispevamo tudi k jutranji hidraciji.

Preprosta priprava. Prežganko lahko skuhamo v približno 15 minutah, kar pomeni, da zanjo ne potrebujemo veliko časa niti zapletenih kuharskih postopkov.

Vendar je treba poudariti, da prežganka sama po sebi ni posebej uravnotežen zajtrk. Vsebuje malo vlaknin in običajno malo zelenjave. Z dodatkom jajca, korenčka ali rezine polnozrnatega kruha lahko postane hranilno bogatejši obrok.

So babice vedele, zakaj jo ponuditi pri želodčnih težavah?

Prežganka je v slovenski ljudski tradiciji veljala za jed, ki pomiri želodec. Babice so jo pogosto pripravljale otrokom, kadar so bili bolni, niso imeli apetita ali jih je bolel trebuh. Njena prednost je predvsem v tem, da je lahko blaga, tekoča in razmeroma preprosta za uživanje, če jo pripravimo z malo maščobe in brez izrazito močnih začimb.

Toda prepričanje, da prežganka zdravi drisko ali druge prebavne težave, ni enako znanstveno dokazani učinkovitosti. Pri prebavnih obolenjih je pomembno predvsem nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov, prehrano pa je treba prilagoditi posameznikovemu stanju. Prežganka je torej lahko prijetna jed, kadar nam ne ustreza težka hrana, nikakor pa ni nadomestilo za ustrezno zdravljenje.

Kako pripraviti pravo babičino prežganko?

Za štiri osebe potrebujemo:

• 2 žlici masla ali olja,

• 2 žlici gladke moke,

• približno 1 liter vode,

• 2 jajci,

• pol žličke mlete ali cele kumine,

• sol po okusu,

• po želji malo popra in peteršilja.

Postopek priprave

V loncu segrejemo maslo ali olje in dodamo moko. Na zmernem ognju jo med stalnim mešanjem pražimo, dokler ne dobi zlato rjave barve in prijetnega vonja. Pazimo, da se ne zažge, saj bi juha postala grenka.

Nato postopoma prilivamo vodo in ves čas mešamo, da preprečimo nastanek grudic. Dodamo kumino in sol ter kuhamo približno pet do deset minut. V manjši posodi razžvrkljamo jajci in ju med mešanjem počasi vlijemo v vrelo juho. Tako nastanejo drobni jajčni trakovi, značilni za domačo prežganko. Kuhamo še toliko časa, da so jajca povsem kuhana. Po želji dodamo sesekljan peteršilj in postrežemo. Nekatere babice so v juho nadrobile še kos starega kruha, druge so ji dodale malo česna, korenčka ali mlete rdeče paprike. Vsaka hiša je imela svojo različico.

Preberite še:

• To je krepka juha, ki je veljala za jed revežev, pripravljale so jo naše babice in v zimskem času še kako tekne (recept je res preprost)
• Ta pozabljeni jugoslovanski zajtrk črevesje čisti kot metla: tako zdrav je, da bi ga morali jesti vsaj 1-krat tedensko
• Ta zajtrk so v šestdesetih jedli vsi, danes pa si ga pripravijo le redki: ga imate radi?

Jed, ki je bila nekoč znamenje skromnosti, danes pa prebuja nostalgijo

Prežganka je dokaz, da za okusen obrok ne potrebujemo dragih sestavin. Nastala je v časih, ko so gospodinje znale izkoristiti prav vse, kar so imele na voljo, in iz najpreprostejših živil pripraviti nekaj toplega za vso družino. Danes, ko imamo na voljo skoraj neomejeno izbiro hrane, se takšne jedi počasi umikajo z jedilnikov. A morda bi jim morali znova nameniti nekaj pozornosti. Ne zato, ker bi bile čudežno zdravilo ali popoln zajtrk, temveč zato, ker nas spominjajo na čas, ko je bila skleda tople juhe pogosto več kot le hrana. Bila je tudi izraz skrbi, topline in ljubezni, s katero so nas babice pričakale za domačo mizo.