Le nekaj korakov od najbolj živahnega mestnega utripa stoji gostilna s skoraj 250-letno tradicijo.
Leta 1776 odprti Figovec bil v osnovi furmanska gostilna, v kateri so se v 18. stoletju zaradi pozicije ob mestnih vpadnicah okrepčali furmani s konji in vozovi. Figovec je imel dodatno zgodovinsko vrednost, saj se je v njem leta 1800 gostilničarju Mihaelu Smoletu in njegovi ženi Heleni, ta je po prezgodnji moževi smrti prevzela vodenje gostilne, rodil Prešernov prijatelj, zbiralec ljudskih pesmi in založnik Andrej Smole.
Prešeren je bil stalni gost
Naš največji pesnik je pogosto slonel za pultom starega Figovca, ob njem pa še cel krog drugih intelektualcev tistega časa. Tu so se radi zbirali in dolgo v noč razpravljali o politiki in kulturi.
Zakaj sploh ime Figovec? Z imenom gostilne je povezanih kar nekaj mitov, a do danes niso nobenega potrdili. Ena od starejših zgodb pravi, da naj bi gostilna dobila ime po figovem drevesu, ki je nekoč raslo na dvorišču in nudilo senco utrujenim gostom. A zgodovinarji si niso povsem enotni, če gre za resnico ali le mestno legendo.
Listine gostilno Figovec (Figabirt) omenjajo že 1876. Leta 1800 se je v tej stavbi rodil Prešernov prijatelj, domoljub in zbiratelj ljudskih pesmi Andrej Smole. 1926 so na steno gostilne vzidali spominsko ploščo, katero je dal arhitekt Plečnik ob podrtju gostilne 1951 vzidati v obzidje Križank.
Nova lokacija po vojni
Izvirno stavbo, v kateri se je nahajala prvotna gostilna, pa so leta 1951 med valom naraščajočega prometa ter umikanja starih stavb za novogradnje, porušili. Nove prostore je gostilna dobila le nekaj metrov stran na vogalu Gosposvetske in Slovenske, kjer stoji še danes.
Podiranje gostilne Figovec pred 75 leti je pritegnilo veliko radovednežev, a tudi nova lokacija je hitro postala priljubljeno zbirališče Ljubljančank in Ljubljančanov. Ti so sem zelo radi zahajali na golaž, za mizami gostilne so se sklepala prijateljstva in starejši se je še danes pogosto spominjajo z nostalgijo.
View this post on Instagram
V samostojni Sloveniji se je ponudba začela vse bolj prilagajati novim okusom in vplivom iz tujine. Tako so v eni izmed znanih mestnih gostiln nekaj časa ponujali tudi jedi indijske in španske kuhinje, kar je odražalo širjenje kulinaričnih obzorij ter zanimanje gostov za bolj raznoliko gastronomsko izkušnjo. Kljub temu pa se je sčasoma pokazala želja po ohranjanju domače tradicije in pristnega okusa slovenske kuhinje.
Figovec danes
Današnji lastniki so gostilni vrnili njen prvotni značaj ter poudarek na lokalnih jedeh in sestavinah. Pod znamko Slovenska hiša — Figovec nadaljujejo tradicijo tipične slovenske gostilne, kjer gostje lahko okušajo klasične jedi, pripravljene po preverjenih receptih. Mize so pogosto zasedene z mešanico domačinov in turistov, ki iščejo pristno slovensko kulinarično izkušnjo.
V zadnjih letih je gostilna postala tudi stalnica na seznamih priporočil za obisk Ljubljane. Turisti ga odkrivajo kot prostor, kjer lahko okusijo "tradicionalne slovenske jedi po dostopnih cenah, hkrati pa začutijo duh stare Ljubljane."
Preberite še:
Obiskali smo najbolj PRILJUBLJENO ljubljansko gostilno! Hrana je bila ...
Gostilna z 250-letno tradicijo streže telečje krače, golaže in pražena jetrca. Za to je zaslužna Slovenska hiša, ki ima matično izpostavo na Cankarjevem nabrežju in katere lastniki so se odločili, da koncept 100-odstotno slovenskega, od pršuta in vina do žganjic in Emove posode, prenesejo še v prostor, ki je za Ljubljančane vedno predstavljal skoraj nekakšen mestni spomenik.
