Nekoč je bila skoraj vsak dan na mizi, nato smo nanjo nekoliko pozabili, zdaj pa ta preprosta jed naših babic znova dobiva mesto, ki si ga zasluži.
Polenta je bila nekoč skoraj vsak dan na mizi, danes pa se ta preprosta jed naših babic vrača v kuhinje tudi zaradi svoje vsestranskosti in hranilne vrednosti. Polenta je ena tistih jedi, ki marsikoga v trenutku spomni na babičino kuhinjo. Na mizi se je znašla za zajtrk, kosilo ali večerjo, jedli so jo z mlekom, kislim mlekom, jogurtom, ocvirki, golažem ali zelenjavo. Bila je poceni, nasitna in pripravljena iz sestavine, ki jo je bilo mogoče dolgo hraniti.
Čeprav jo danes včasih dojemamo kot nekoliko staromodno jed, si polenta zasluži precej več pozornosti. Koruzni zdrob, iz katerega jo pripravljamo, je namreč naravno brez glutena, vsebuje kompleksne ogljikove hidrate ter nekaj vlaknin, vitaminov in mineralov. Rumena koruza vsebuje tudi karotenoide, predvsem lutein in zeaksantin.
Preprosta jed, ki je nasitila vso družino
Polenta je bila zlasti na podeželju pomemben del vsakdanje prehrane. Naše babice pri njej niso potrebovale zapletenih receptov. Osnova je bila voda, koruzni zdrob in ščepec soli, nato pa je vsaka gospodinja jed prilagodila temu, kar je bilo pri hiši. Sveže kuhana polenta je bila mehka in kremasta, ostanke pa so naslednji dan narezali na rezine ter jih popekli na ponvi ali štedilniku. Tako se praktično nič ni zavrglo.
Kako pripravimo klasično domačo polento?
Sestavine za približno 4 osebe:
- 250 g koruznega zdroba
- približno 1 liter vode
- 1 čajna žlička soli
- po želji košček masla
V večjem loncu zavremo osoljeno vodo. Ko voda zavre, med nenehnim mešanjem postopoma vsipamo koruzni zdrob, da ne nastanejo grudice.
Temperaturo zmanjšamo in polento kuhamo ob rednem mešanju. Čas kuhanja je odvisen od vrste zdroba: instant polenta je pripravljena že v nekaj minutah, tradicionalni koruzni zdrob pa potrebuje precej dlje, pogosto od 30 do 45 minut. Najbolje je upoštevati navodila na embalaži. Ko je polenta kuhana in primerno gosta, jo lahko obogatimo z majhnim koščkom masla. Postrežemo jo takoj ali jo prelijemo v posodo, pustimo, da se ohladi in strdi, nato pa jo narežemo na rezine in popečemo.
Zakaj je polenta lahko dobra izbira?
Ena njenih pomembnih prednosti je, da je koruza naravno brez glutena, zato je polenta lahko primerna tudi za ljudi s celiakijo oziroma tiste, ki se morajo glutenu izogibati. Pri tem je treba izbrati izdelek z ustrezno oznako brez glutena, saj lahko med predelavo pride do navzkrižne kontaminacije.
Polenta je predvsem vir ogljikovih hidratov, zato telesu zagotavlja energijo. Vsebuje tudi nekaj vlaknin, njihova količina pa je odvisna od tega, kako predelan je koruzni zdrob. Rumena koruza vsebuje lutein in zeaksantin, karotenoida, ki sta povezana z zdravjem oči. V njej najdemo tudi manjše količine nekaterih vitaminov skupine B in mineralov.
Preberite še:
- Pripravljen v 5 minutah, zdrav pa kot le kaj: ta kmečki zajtrk bo kot metla očistil vaše črevesje
- Ta pozabljeni jugoslovanski zajtrk črevesje čisti kot metla: tako zdrav je, da bi ga morali jesti vsaj 1-krat tedensko
- Zdrava jugoslovanska večerja, ki vam bo vzela 15 minut: polna proteinov, po njej boste spali kot dojenček
Sama kuhana polenta ima razmeroma malo maščob, vendar je njena končna hranilna vrednost močno odvisna od dodatkov. Polenta z zelenjavo, gobami ali jogurtom je povsem drugačen obrok kot polenta z veliko masla, mastnega sira in ocvirkov.
Še boljši obrok z nekaj dodatki
Ker polenta sama po sebi ni posebno bogata z beljakovinami, jo je smiselno kombinirati z živili, ki jih vsebujejo več. Zraven lahko ponudimo jogurt, skuto, stročnice, jajca, ribe, meso ali zelenjavno omako. In morda so naše babice vedele nekaj, na kar danes v obilici zapletenih receptov pogosto pozabljamo: za dober obrok ne potrebuje desetih dragih sestavin. Včasih zadostujejo koruzni zdrob, voda, ščepec soli in nekaj potrpežljivosti.
