Dan, ko je Ljubljano obiskal Mozart: "Ne gre se mi v to dolgočasno mesto"

Pred več kot 200 leti, natančneje leta 1820, je sredi Ljubljane nastopil sam Mozart. Tisti, ki jim je klasična glasba bolj blizu, poznajo pa tudi datume in letnice rojstev in smrti glasbenih velikanov, vedo, da je bil genialni Wolfgang Amadeus Mozart takrat že pokojni. Eden najbolj slavnih skladateljev in pianistov vseh časov je namreč umrl leta 1791. Kako je bilo torej mogoče, da je 29 let pozneje nastopil v naši prestolnici?

Manipulacija z imenom

Marsikateri prebivalec takratne Ljubljane je ob napovedi Mozartovega gostovanja zares mislil, da prihaja k nam sloviti Avstrijec. Menda je v mestu vladala čista evforija. A resnica je bila, da je k nam prihajal "samo" Mozartov najmlajši sin Franz Xaver Wolfgang Mozart.

Franz Xaver Wolfgang Mozart, Austrian pianist, composer, and conductor (July 26, 1791 – July 29, 1844) pic.twitter.com/OBxlcFCF4j

— Passed Away (@PassedAway_) July 29, 2015

Roko na srce, Franza Xaverja, ki je tudi lepo igral na klavir in se je skušal uveljaviti kot skladatelj, so v glasbenih krogih klicali Wolfgang Amadeus Mozart mlajši. Zato se je dalo z njegovim imenom tudi lepo manipulirati. Ni treba poudarjati, da je bil sin velikega Mozarta vse življenje v očetovi senci, po smrti pa so ga kljub nekaterim njegovim glasbenim dosežkom pozabili.

Sprva k nam brez navdušenja 

Mladi Mozart se je med letoma 1819 in 1820 odpravil na veliko turnejo, v sklopu katere je gostoval tudi v Ljubljani. K nam je 12. julija leta 1820 pripotoval iz Gradca - mesta, kjer je po zapisu iz njegovega dnevnika sodeč neizmerno užival (iz Zbornika ob jubileju Jožeta Sivca, op. a.). Le dan pred prihodom v Ljubljano je v svojem dnevniku takole zabeležil: "Jutri odidem v dolgočasno Ljubljano in se šele zdaj zavedam, kako sem v Gradcu užival. Ta večer sem bil s tukajšnjimi najboljšimi prijatelji ob vinu do dveh zjutraj."

Takšnega uživanja in ponočevanja si pri nas očitno ni obetal, zaradi poletnega zaprtja gledališč v Ljubljani ni mogel računati niti na obisk katere od predstav (kar je sicer drugod po Evropi redno počel). Iz Gradca se mu zato nikakor ni šlo v "dolgočasno Ljubljano".

Sprememba razpoloženja

"Opoldne sem prispel. Prva poročila, ki sem jih tu dobil, pa so bila tako zastrašujoča, da sem si želel že jutri odpotovati dalje. Najpomembnejši člani Filharmonične družbe so odsotni ali pa bolni," je tudi prebrati v njegovem dnevniku. A na srečo se je že naslednji dan vse spremenilo. "Ostanem tukaj, koncert bom imel 19. julija," je sklenil. 

Morda se je njegovo razpoloženje spremenilo tudi zato, ker so ga ljubljanski gostitelji skoraj nosili po rokah. Tik pred koncertom so mu pripravili slavnostno večerjo, po njej pa je grof Vincenc Gaisruck (Vinzenz graf von Gaisruc) iz Šentjurja vse prisotne povabil na grad, "od koder je presenetljivo lep razgled". Zbrana druščina je šla nato še v grofovo razkošno stanovanje in se zabavala dolgo v noč. 

"Moj koncert je srečno mimo"

Mozart mlajši naj bi ljubljansko občinstvo navdušil s svojim koncertom. Sam pa je tako zapisal v svoj dnevnik 19. julija. "Moj koncert je srečno mimo. Nameraval sem odpotovati, a sem sklenil, da bom ostal še en dan, saj mi hoče družba prirediti vožnjo po Ljubljanici. Takšna vožnja pa je edino res zanimivo razvedrilo Ljubljančanov." Ob zvokih glasbe in petja je po reki navzgor zaplulo več okrašenih čolnov, zabava se je nadaljevala pod drevesi ob Ljubljanici vse do večera, sledil je tudi ognjemet. 

Po odhodu iz Ljubljane je Mozart mlajši obiskal še Postojnsko jamo, ki jo je navdušeno opisal kot "vzvišeni naravni čudež". Pot je nadaljeval v Trst na svojo italijansko turnejo, a ga je Trst razočaral, ker mu je tamkajšnji koncert odpadel.