V Ljubljani imamo Beethovnovo ulico - pa veste, zakaj?

Zgodovinskih dokazov, da bi Ludwig van Beethoven (1770–1827) kdaj obiskal Ljubljano, ni. Znano pa je, da je slavni nemški skladatelj leta 1819 postal častni član Ljubljanske filharmonije.

Ljubljanski prepis

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) še vedno hrani prepis Beethovnove Pastoralne simfonije (Simfonija št. 6 v F-duru, op. 68), s skladateljevimi lastnoročnimi popravki. V pismu z dne 4. maja 1819 se je Beethoven prisrčno zahvalil Ljubljanski filharmoniji in njenim predstavnikom za izvolitev za častnega člana. Diploma mu je bila izročena 15. marca istega leta na Dunaju.

Skupaj s pismom je Beethoven v zahvalo poslal izvod svoje še neobjavljene Pastoralne simfonije, na kateri so vidni tudi skladateljevi popravki.

V čast Beethovnovi povezavi z ljubljanskim glasbenim življenjem so po njem poimenovali ulico v središču Ljubljane, na kateri se danes nahaja Ustavno sodišče.

Prijateljstvo s številnimi Slovenci

Manj znano je, da je bil Beethoven povezan s številnimi umetniki slovenskega rodu – pianistko Mario Leopoldino Pachler Košak, violinistom Ignazom Zupančičem (Ignaz Schuppanzigh), skladateljem Jurijem Mihevcem in drugimi.

Ob 250. obletnici rojstva slavnega skladatelja leta 2020 je RTV Slovenija pripravila poseben dokumentarno-igrani film z naslovom Skrivnosti z Beethovnove ulice, ki je predstavil zanimive in malo znane povezave med Beethovnom in Slovenijo. Slovenski dokumentarec nakazuje tudi morebitno romanco med Beethovnom in slovensko pianistko Mario Leopoldino Pachler Košak.

Beethovnovo življenje je bilo polno zapletov, trpel je zaradi pešanja sluha (in končno, gluhote), nekateri zgodovinarji pa menijo, da tudi za bipolarno motnjo. Popolnoma gluh je bil od svojega 46. leta, s svojimi služabniki in drugimi, ki so ga obiskovali, je komuniciral s pomočjo pisanja v zvezek. Umrl je 26. marca 1827 na Dunaju, na njegovem pogrebu se je po ocenah zbralo 10.000 ljudi.