Kaj, če bi lahko živeli bistveno dlje, kot si danes sploh predstavljamo? In kaj, če največja naložba v naši prihodnosti sploh ne bi bila povezana z denarjem? Katarina Matejčič, ustvarjalka projekta Investitorka v Pradi, odpira vprašanja, ki zadevajo prav vsakega izmed nas.
Dolgoživost je v zadnjih letih postala ena najbolj vznemirljivih tem sodobne znanosti. Napredek biotehnologije, regenerativne medicine in umetne inteligence odpira možnosti, ki so se še pred nekaj desetletji zdele kot prizori iz znanstvenofantastičnih filmov. A ob vseh napovedih o podaljševanju življenja se zastavlja pomembnejše vprašanje: kaj nam pomaga živeti dlje, če teh dodatnih let ne moremo preživeti zdravi, aktivni in zadovoljni?
Prav s tem vprašanjem se ukvarja tudi Katarina Matejčič, dolgoletna novinarka, finančna poznavalka in ustvarjalka projekta Investitorka v Pradi, ki bo 19. novembra v ljubljanskem hotelu InterContinental že drugič organizirala konferenco Vitalna investitorka v Pradi – Longevity Edition.
Čeprav se na prvi pogled zdi, da finance in dolgoživost nimajo veliko skupnega, je Matejčičeva prepričana, da sta področji neločljivo povezani. "Če imaš denar, pa nimaš zdravja, v njem ne moreš uživati. In obratno, če imaš zdravje, pa prav nič denarja, težko dejansko popolnoma izživiš ta potencial," poudarja.
Zakaj je zdravje pomembnejša naložba od katerekoli delnice? Matejčičeva priznava, da jo zdrav življenjski slog, šport, gibanje in skrb zase navdušujejo že od nekdaj. Ko je razmišljala, kako nadgraditi svoj finančno-investicijski projekt, se ji je povezava z dolgoživostjo zdela povsem naravna.
Lanska prva konferenca je presegla njena pričakovanja, izjemen odziv javnosti pa jo je prepričal, da dogodek postane vsakoletna stalnica. Prepričana je, da v svetu, kjer smo nenehno izpostavljeni informacijam, obveznostim in pritiskom, skrb za telo in um še nikoli ni bila tako pomembna.
Toda čeprav se večina ljudi zaveda pomena zdravega življenja, se pogosto zatakne pri nečem povsem vsakdanjem – vztrajnosti. "Naložba vase je zagotovo najpomembnejša naložba, ki jo lahko naredimo v življenju. Je pa to naložba, ki jo je treba, za razliko od vseh drugih, bolj finančnih naložb, ponavljati tako rekoč vsak dan. In prav to je pri mnogih ljudeh problem - konsistentnost. Zdravje se gradi, kot rečeno, vsak dan, leta in leta. Hkrati pa se ga lahko na drugi strani zelo hitro “podre”. Ljudje se tega sicer zelo dobro zavedajo, a mnogim manjka motivacije, sploh če – ko recimo govorimo o telesni vadbi, zdravi prehrani, dobrem spancu in podobno – ne vidijo rezultatov zelo hitro, skorajda čez noč. Takrat izgubijo voljo in se vrnejo v stare, manj zdrave tirnice," pojasnjuje.
Težava po njenem mnenju ni toliko v pomanjkanju znanja, temveč v pričakovanju hitrih rezultatov. Ko spremembe prehrane, gibanja ali spalnih navad ne prinesejo vidnih učinkov skoraj čez noč, mnogi izgubijo motivacijo. A zdravje ni kratkoročna naložba. Gradi se leta in leta, izgubimo pa ga lahko bistveno hitreje.
Bo smrt leta 2045 res postala opcijska?
Ena najbolj provokativnih tem letošnje konference bo zagotovo napoved futurista in avtorja Joséja Luisa Cordeira, ki trdi, da bi lahko smrt do leta 2045 postala opcijska. Gre za izjemno drzno in znanstveno nedokazano napoved, ki odpira številna vprašanja o prihodnosti človeštva.
Tudi Katarina Matejčič priznava, da jo je Cordeirova teza sprva presenetila. "Vsekakor gre za drzno napoved, ki je tudi pri meni vzbudila nekaj začudenja in dvignjene obrvi, ko pa sem prebrala njegovo knjigo, sem ugotovila, da je stvar dejansko bolj realistična, kot se zdi na prvi pogled."
Kot pojasnjuje, se Cordeiro v knjigi loteva tudi vprašanj, ki se ob ideji izjemno dolgega življenja neizogibno pojavijo. Kaj bi to pomenilo za število prebivalcev? Kako bi se spremenili zdravstveni sistemi? In kakšno vlogo bi pri vsem tem igrala tehnologija?
Toda Matejčičevo ob teh napovedih zanima še nekaj precej bolj osebnega. Ali bi si sploh želeli živeti večno? "Nekako se mi zdi, vsaj meni osebno, da bi s tem življenje, njegov čar, izgubilo privlačnost. To, kar nas žene, to, kar nas dela žive, nas veseli in žalosti ... Ne vem, menim, da bi z večnostjo izgubili zagon."
Njene besede odpirajo zanimiv paradoks sodobnega časa. Medtem ko znanost raziskuje možnosti podaljševanja človeškega življenja, se moramo vprašati, kaj je tisto, zaradi česar je življenje sploh vredno živeti.
Tehnologije, ki bi lahko spremenile našo prihodnost
Prav zato letošnja konferenca ne bo namenjena zgolj razpravam o tem, kako živeti bolj zdravo danes, temveč tudi vpogledu v to, kaj nas čaka jutri. "Ključna želja za letošnjo konferenco je bila, da je program še boljši kot lani, še bolj osredotočen na dolgoživost in pa tudi na to, ne samo kje smo, kaj je že možno, temveč tudi, kam gremo," razlaga organizatorka.
Posebno pozornost bo pritegnila razprava Future Unlocked: tehnologije, ki premikajo meje možnega, v kateri bodo sodelovali Klavdija Slapar iz podjetja MESI, dr. Enej Kuščer iz AciesBio in NU ter dr. Uršula Prosenc Zmrzljak iz BIA Separations CRO – Labena. Govorili bodo o tehnoloških in biotehnoloških prebojih, ki bi lahko v prihodnjih desetletjih pomembno vplivali na diagnostiko, zdravljenje in kakovost življenja.
Na konferenci bodo sodelovali tudi priznani strokovnjaki z različnih področij, med njimi prof. dr. Borut Štrukelj, prof. dr. Matej Tušak in doc. dr. Evgen Benedik.
Matejčičeva poudarja, da želi obiskovalcem ponuditi čim širši pogled na dolgoživost – od znanstvenih odkritij do povsem praktičnih odločitev, ki jih lahko sprejmemo že danes. Dogajanje se ne bo končalo pri predavanjih. Obiskovalci bodo lahko med drugim preverili svojo telesno sestavo, se seznanili z različnimi možnostmi diagnostike, prehranskimi dopolnili, zavarovanji in novimi tehnološkimi rešitvami ter pridobili nasvete o skrbi za kožo in telo.
Živeti dlje ali živeti bolje?
Čeprav se veliko govori o podaljševanju življenjske dobe, je za Matejčičevo bistveno nekaj drugega. "Tudi zame osebno je ključno to, ne da živimo večno, ampak da živimo nekoliko dlje in predvsem da živimo res kakovostno, aktivno, brez bolečin, brez bolezni, brez operacij."
Ob tem opozarja, da kakovostna dolgoživost ni povezana samo z zdravjem, temveč tudi s finančno neodvisnostjo. Daljše življenje namreč pomeni tudi daljše obdobje, v katerem bomo potrebovali sredstva za življenje, še posebej po upokojitvi. Zato je po njenem mnenju pomembno, da o finančni prihodnosti razmišljamo pravočasno.
A za bolj zdravo in izpolnjeno življenje niso vedno potrebni veliki finančni vložki. Med ključnimi dejavniki izpostavlja redno gibanje, predvsem vadbo za moč, ki postaja še posebej pomembna po 40. letu, uravnoteženo prehrano in kakovosten spanec. Pri tem opozarja tudi na nekaj, kar v razpravah o dolgoživosti pogosto ostane v ozadju – medosebne odnose. "Dobri družinski, prijateljski in sosedski odnosi so eden od temeljev dolgoživosti. In predvsem – so popolnoma zastonj."
Morda je prav v tem največje sporočilo: medtem ko iščemo nove tehnologije, ki bi nam omogočile daljše življenje, so nekateri najpomembnejši dejavniki dobrega počutja že ves čas na dosegu roke.
Ena odločitev, ki lahko spremeni prihodnost
Katarina Matejčič si želi, da obiskovalci s konference ne bi odšli zgolj z novimi informacijami, temveč predvsem z motivacijo za spremembo. "Želela bi si, da bi vsak obiskovalec oziroma obiskovalka s konference odnesla eno odločitev oziroma spremembo. Torej, da že naslednji dan v svoje življenje vnesejo nekaj novega, nekaj dobrega, kar jim bo polepšalo in olajšalo življenje." Morda bo to odločitev za redno telesno aktivnost, boljši spanec, več časa z bližnjimi ali bolj premišljeno načrtovanje finančne prihodnosti.
Konferenca Vitalna investitorka v Pradi – Longevity Edition 2 bo potekala 19. novembra 2026 v hotelu InterContinental v Ljubljani. Podrobnosti o programu in vstopnicah so na voljo na uradni spletni strani dogodka.
In čeprav se zdi leto 2045 še daleč, je eno gotovo: na kakovost svojega življenja lahko začnemo vplivati že danes.
