Strokovnjakinja opozarja: svet in še posebej Evropa še vedno čutita posledice covida-19

Po letošnjih podnebnih katastrofah, ki so na vseh celinah pokazala resnost krize, bi bil končno čas za dejanja, je pred podnebno konferenco COP28 v Dubaju za STA ocenila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Zaradi drastičnega poslabšanja klimatskih razmer si znanstveniki želijo predvsem konkretnih načrtov za pospešitev zmanjšanja fosilnih goriv.

Kot je spomnila Kajfež Bogataj, znanstveniki vse od sprejetja pariškega sporazuma leta 2015 pred podnebnimi konferencami vsako leto ponavljajo ista pričakovanja. Poleg načrtov glede zmanjšanja fosilnih goriv letos v končni izjavi, ki jo pogajalci iz skoraj 200 držav sprejmejo ob koncu konference, pričakujejo tudi nove zaveze najbogatejših držav na svetu glede pomoči najrevnejšim.

Klimatska situacija se je, kot je opozorila sogovornica, od izida zadnjega poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem ZN, pred tremi leti izrazito poslabšala.

"Energijsko neravnovesje, ki vodi v segrevanje, se je povečalo za 12 odstotkov, višje so koncentracije prav vseh toplogrednih plinov, temperaturni dvig in dvigovanje morske gladine pa se stopnjuje. Če emisije ne začno upadati, imamo le še šest let možnosti, da dosežemo omejitev dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija. In če želimo doseči za cilj še razmeroma varen dvig temperature, se morajo izpusti do leta 2030 zmanjšati že za vsaj 40 odstotkov," je posvarila Kajfež Bogatajeva.

Kljub navedenim alarmantnim dejstvom pa optimizem znanstvenikov glede globalnih dogovorov iz leta v leto upada, je priznala klimatologinja. "Opažamo, da je za politike zlom podnebja v retoriki že desetletja najpomembnejša, vendar očitno najmanj nujna globalna kriza, ki jo potisnejo na stran, ko se soočajo z na videz bolj akutnimi težavami," je poudarila in dodala, da je vzrokov za pesimizem tudi pred letošnjo podnebno konferenco v Dubaju kar nekaj.

ZDA se srečujejo s podobnimi problemi

Med temi je izpostavila izbiro same lokacije konference v naftno bogatih Združenih arabskih emiratih in predsedujočega konferenci Sultana Al Jaberja, ki je sicer direktor državnega naftnega podjetja Abu Dhabi National Oil Company. Težavo po njenem predstavlja tudi trenutna vojna med Izraelom in palestinskim skrajnim gibanjem Hamas, zaradi česar bodo voditelji zahodnih držav "najbrž del svojega diplomatsko dragocenega časa preživeli z voditelji Bližnjega vzhoda, da bi razpravljali ne o podnebju, ampak o varnostni situaciji".

Kot opozarja Kajfež Bogataj, svet in še posebej Evropa še vedno čutita rast cen energije in hrane, ki sta jo spodbudila pandemija covida-19 in vojna v Ukrajini. "Inflacija in dolgovi povečujejo domače pritiske na vlade, usmerjene v podnebne cilje, da najprej porabijo denar za najbolj nujne potrebe. V Bruslju je že jasno vidno populistično nasprotovanje stroškom zelenih politik. EU se boji vsega, kar bi lahko povečalo finančni pritisk in to lahko podre politično soglasje o podnebnih spremembah," je navedla pomisleke.

Po njenih besedah se ZDA srečujejo s podobnimi problemi. Čeprav je podnebni zakon aktualnega predsednika Joeja Bidna spodbudil razcvet projektov čiste energije v ZDA, pa je ta, kot je spomnila, letos pod pritiskom naraščajočih stroškov podprl črpanje nafte in izgradnjo naftovodov.

Kitajska razmeroma dvolična

Po opozorilih Kajfež Bogataj bi lahko na rast podnebnega pesimizma vplivali tudi volilni izidi v nekaterih državah v prihodnjih mesecih. Nove predstavnike oblasti bodo izbirali državljani ZDA, EU, Indije, Pakistana, Indonezije in Rusije. Izid volitev v Argentini po njenem mnenju tako že povečuje možnost, da bi ta latinskoameriška država odstopila od zavez pariškega sporazuma.

O vlogi Kitajske je sogovornica dejala, da je ta "razmeroma dvolična", saj država vlaga ogromno v obnovljive vire, hkrati pa se še vedno oklepa rabe premoga. "So pa nedavni dvostranski pogovori z ZDA nakazali, da je odprta za dialog tudi z največjimi gospodarskimi tekmeci," je dodala.

Razlog za optimizem na drugi strani daje podatek, da svet vse bolj pospešeno investira v obnovljive vire energije. Lani so se kapacitete okrepile za okoli 300 gigavatov. Kot ocenjuje klimatologinja, bi bilo sicer potrebnih 1000 gigavatov novih kapacitet letno in to vsaj do leta 2030. "Morda nam to uspe, a le z globalnim sodelovanjem," je ocenila.

Sporočilo znanosti voditeljem, ki bodo v prihajajočih dveh tednih določali usodo prihodnjih generacij, je po besedah Kajfež Bogataj zelo preprosto. Ob boku podnebne krize se bodo vedno pojavljale tudi druge težave, čakanje na idealne pogoje za soočanje s podnebnimi spremembami pa je "luksuz, ki si ga voditelji ne morejo več privoščiti," je sklenila.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol