Zakaj so namesto krofov zdaj na jedilniku preste?

Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja, so zapisali na spletni strani Slovenske škofovske konference.

Po cerkvenem koledarju se danes končuje pustno obdobje, začenja pa se čas 40-dnevnega posta. Ta pomeni pripravo na veliko noč, ki bo letos 9. aprila. Slovenska karitas pa bo začela tradicionalno preventivno akcijo 40 dni brez alkohola.

Strogi post - ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega - je na pepelnico in veliki petek, od mesa in mesnih jedi pa naj bi se vzdržali vsak petek v postnem času.

V postnem času naj bi se verniki tudi z delnim odrekanjem hrani, predvsem mesu, notranje prenovili. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob tem opozarjajo, da je treba pri postu upoštevati, v kakšni kondiciji je naš organizem. Bolnikom odsvetujejo post, ker bi jim stradanje lahko povzročilo dodatne težave pri okrevanju.

Sicer pa so značilna postna jed preste. V visokem srednjem veku so jih oblikovali kot štručke s kratko zavihanima konicama, v novem veku pa se je pojavila paličasta oblika, zvita v obliki črke B ali številke osem. Do 19. stoletja so bile v navadi le med družbeno elito, odtlej pa so jih nudili zlasti v gostilnah.

Tudi letos v postnem času Slovenska karitas z javno agencijo za varnost prometa, Nacionalnim inštitutom javnega zdravja in portalom Med.Over.Net pripravljajo akcijo 40 dni brez alkohola. Tokrat bo potekala pod geslom Beseda zdravi.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol