Nekdanja natakarica je razkrila, kako je več let goljufala goste in si tako zagotavljala dodaten zaslužek, ne da bi delodajalec kar koli posumil.
Koliko ljudje v resnici kradejo na delovnem mestu in kaj najpogosteje odnesejo domov? Prav to vprašanje je na hrvaškem Redditu sprožilo živahno razpravo, v kateri so uporabniki delili presenetljive zgodbe iz gostinstva, trgovin, hotelov in drugih podjetij. Vse se je začelo z vprašanjem uporabnika, ki ga je zanimalo, koliko si na delovnem mestu prisvajajo natakarji in kuharji. Ob tem je pripomnil, da v njegovi pisarni za zasebne potrebe večinoma porabljajo le papir in črnilo za tiskalnik.
Toda odgovori so razkrili precej drugačno sliko. Nekateri so priznali, da so iz službe odnašali hrano, alkoholne pijače, čistila in denar, drugi pa so opisovali celo izginjanje elektronske opreme in gradbenega materiala.
Natakarica izkoriščala opite goste
Posebno pozornost je pritegnila izpoved nekdanje natakarice iz Hrvaške, ki je delala v lokalu, kjer so redni gostje pogosto ostajali do zgodnjih jutranjih ur. Kot je pojasnila, ji delodajalec ni plačeval nadur, zato se je odločila, da si bo manjkajoči zaslužek zagotovila kar sama. Njena metoda je bila preprosta. Ko so gostje popili več alkohola, jim je pri plačevanju prištela še nekaj starih računov. "Oni se napijejo, jaz dodam dva ali tri stare račune in hop, 20 ali 30 evrov več od napitnine," je zapisala.
Po njenih besedah je že sicer prejemala precej napitnin, vendar je z dodatnim zaračunavanjem gostom zaslužila še več. Trdila je tudi, da je delodajalec nikoli ni odkril, saj računov ni preverjal. Podobne izkušnje so opisovali tudi drugi uporabniki. Nekateri so trdili, da so se takšne goljufije dogajale predvsem v nočnih klubih in turističnih krajih, kjer so posamezni zaposleni izkoriščali opitost gostov ali nepoznavanje domače valute med tujimi obiskovalci.
Koliko ste ukrali na poslu konobari/kuhari?
by u/Mediocre-River-3781 in askcroatia
Kuhar naj bi vsak mesec odnesel za 1000 evrov hrane
Niso pa vsi posegali po denarju. Eden od sodelujočih v razpravi, ki naj bi imel za seboj dvajset let kuharskih izkušenj, je priznal, da je iz znanega hotela vsak mesec odnesel za približno tisoč evrov živil. Med njimi so bili goveji file, ramstek, piščančje meso in gosja jetra. "Nikoli me niso ujeli. Pozneje sem celo izvedel, da enako počnejo nekateri sodelavci, zato smo se povezali," je zapisal.
Drug uporabnik je priznal, da je med delom v piceriji kradel pršut. Svoje ravnanje je opravičeval s trditvijo, da mu je lastnik redno odtegoval del plače. "Kradel sem pršut, ker me je šef vedno goljufal pri plači," je pojasnil in poudaril, da pred to zaposlitvijo in po njej ni nikoli kradel. O krajah v hotelskih kuhinjah je spregovoril tudi uporabnik, ki naj bi opravljal odgovornejše delo v kuhinji. Po njegovih besedah zaposleni niso odnašali le hrane, temveč tudi čistila, aluminijasto in plastično folijo, sadje, zelenjavo ter zamrznjene izdelke.
Iz trgovine izginilo za več tisoč evrov blaga
V razpravi so se pojavile tudi zgodbe iz trgovin in proizvodnih obratov. Ena od uporabnic je opisala primer blagajničarke, ki naj bi več mesecev prisvajala denar s pomočjo lažnih vračil izdelkov. V blagajni je evidentirala vračila orodja, vrtalnikov in drugih izdelkov, čeprav jih kupci v resnici niso vrnili. "Na koncu je dobila samo odpoved, čeprav bi morala po nekaterih navedbah v zapor, saj naj bi si v več mesecih prisvojila več tisoč evrov," je zapisala.
Še bolj nenavadno zgodbo je delil nekdanji študent, ki je delal v tovarni stiropora. Po njegovih besedah so nekateri vodje nočnih izmen povsem uporabne izdelke označevali za neustrezne, nato pa jih odvažali iz podjetja. Eden od njih naj bi tako prebivalcem svoje vasi prodajal fasadni stiropor po občutno nižjih cenah. "Eden od njih je vsej svoji vasi prodal fasadni stiropor pod ceno. Vse hiše so imele fasado. V vsakem slabem je nekaj dobrega," se je pošalil uporabnik.
Nekateri so kraje opravičevali z nepoštenimi delodajalci
Skupna značilnost številnih izpovedi je bila, da so uporabniki svoje početje povezovali s slabimi delovnimi azmerami, nizkimi plačami ali neplačanimi nadurami. Nekateri so bili prepričani, da so si s prisvajanjem denarja ali blaga zgolj povrnili tisto, za kar so menili, da jim delodajalec dolguje. Toda vsi se s takšnim razmišljanjem niso strinjali.
Med številnimi priznanji je izstopala tudi zgodba natakarja, ki je opisal povsem drugačne izkušnje. Njegovi delodajalci naj bi zaposlenim zagotavljali obroke, izplačevali dodatne nagrade, jim pomagali pri zasebnih težavah in tudi sami poprijeli za delo, kadar je bilo v lokalu veliko gostov. "Da bi takšne ljudi okradel? Od sramu se ne bi mogel pogledati v ogledalo," je zapisal.
Preberite še:
- Ste dobili kavo brez računa? Postavlja se vprašanje, kdo komu krade, kdo pobaše denar - natakar ali lastnik?!
- V trgovinah je opazila tole in spraševala, ali gre za pogosto prakso, teh odgovorov zagotovo ni pričakovala
- "Natakarji, kdo je bil vaša najhujša stranka?" se je glasilo vprašanje, ki je dobilo nepričakovane odgovore: "Prijel je bejzbolsko palico ..."
Podobno je razmišljal še en uporabnik, ki je v svoji karieri delal pri dveh zelo različnih delodajalcih. Medtem ko je bilo pri prvem, ki ga je opisal kot izrazito slabega, prisvajanje denarja in blaga nekaj vsakdanjega, pri drugem zaradi spoštljivega odnosa ni želel vzeti niti centa. Razprava je tako razkrila ne le številne domnevne primere kraj, temveč tudi zelo različne poglede na poštenost in odnos med zaposlenimi ter delodajalci. Čeprav so nekateri svoje ravnanje opravičevali s krivicami na delovnem mestu, neplačane nadure ali slabi delovni pogoji ne upravičujejo goljufanja gostov oziroma prisvajanja tujega premoženja.
