DUŠI DVOJČICI? Največji slovenski pesnik in ukrajinski "Prešeren" bi lahko skupaj pila kavo

Težko bi si denimo predstavljali utemeljitev slovenstva brez pesniških velikanov kot sta France Prešeren ali Simon Gregorčič. In nič drugače ni z drugimi narodi, pri Ukrajincih podobno vlogo kot za nas Prešeren igra nacionalni pesnik Taras Ševčenko.

"Pokopljite me, vstanite, steptajte spone v blato," je v pesmi Oporoka zapisal ukrajinski pesnik Taras Ševčenko. Zdi se, kot bi iz devetnajstega stoletja rojake opogumljal v obrambi domovine. #minutezamir 🇺🇦 https://t.co/URivtfjbdY pic.twitter.com/fIEQQ6vlsR

— Program Ars (@programArs) March 17, 2022

Ševčenko velja za največjega ukrajinskega pesnika in borca za neodvisnost Ukrajine. Bil je Prešernov sodobnik, leta 1814 se je rodil v takratni carski Rusiji. Prvo zbirko svojih pesmi, ki ima v Ukrajini podobno velik pomen kot pri nas Prešernove Poezije, pa je izdal šele leta 1940. 

Že v mladosti je kazal veliko pesniško in slikarsko nadarjenost, a je bil tlačan, zato mu osebna svoboda ni pripadala. Že uveljavljeni pesniški in slikarski kolegi so ga morali dobesedno odkupiti od tedanjega gospodarja.

Čeprav je Ševčenko danes znan kot ukrajinski nacionalni pesnik, se je sprva uveljavil predvsem kot slikar. Ker si je prizadeval za ukrajinsko neodvisnost in pisal v ukrajinskem jeziku, so ga preganjali in večkrat zaprli.

Podobno kot Prešeren je bil izrazit romantik, a se je v kasnejšem obdobju približal tudi realizmu. Kasneje je poleg lirskih izpovednih pesmi, balad in lirsko-epskih pesnitev pisal tudi romane.

Njegova pesem Molitev je bila leta 1939 objavljena v Ljubljanskem zvonu.

Molitev

Daj carju in vsem krvosesom
Cekinov, tolarjev vozove
In še verige in okove!

Vsem tem zasužnjenim telesom
Iz naših bednih praznih koč,
Tem pošlji, Bože, svojo moč.

A meni daj do konca dni
Samo ljubezni, da vzdržim,
Nič drugega si ne želim.

Eden od prvih prevajalcev Ševčenkovih pesmi v slovenščino je bil pesnik Josip Abram - Trentar, ki je njegovi najpomembnejši pesniški zbirki Kobzar in Hajdamaki prevedel že konec 19. stoletja.

Za prevod Ševčenkovih del naj bi se odločil, ker je v ukrajinskem boju proti ruski in poljski nadvladi videl podobnost z borbo za neodvisnost slovenskega naroda.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol