Gre za pojav, ki ga ne morejo preprečiti, zato bodo očitno potrebni novi ukrepi - in kaj to pomeni za kupce?
Samopostrežne blagajne so v zadnjih letih postale stalnica v supermarketih, diskontih in drogerijah, vse pogosteje pa jih srečujemo tudi v trgovinah z gradbenim materialom in modnih verigah. Kupcem omogočajo hitrejše nakupovanje, trgovcem pa razbremenitev zaposlenih. Kljub temu se vse pogosteje pojavljajo vprašanja o varnosti in morebitnem vplivu teh sistemov na porast tatvin.
Trgovci konkretnih podatkov o izgubah večinoma ne razkrivajo, nekateri pa priznavajo, da uvedba samopostrežnih blagajn zahteva dodatne varnostne ukrepe. Strokovnjaki opozarjajo, da so izgube na teh blagajnah praviloma višje kot na klasičnih blagajnah z blagajniki.
Po podatkih nemškega trgovinskega raziskovalnega inštituta EHI je bilo v Nemčiji leta 2025 približno 38.650 samopostrežnih blagajn. To pomeni, da je bila približno vsaka osemnajsta blagajna v maloprodaji samopostrežna.
Za primerjavo: dve leti prej jih je bilo okoli 16.000 v približno 4.270 trgovinah. V zelo kratkem času se je njihovo število tako več kot podvojilo. Raziskave kažejo, da samopostrežne blagajne uporablja skoraj dve tretjini potrošnikov. Najpogosteje jih izbirajo mlajši od 39 let, ki cenijo predvsem hitrost in enostavnost nakupa. Starejši kupci pa ostajajo nekoliko bolj zadržani zaradi pomanjkanja osebnega stika in morebitnih tehničnih težav.
Kraje še vedno ostajajo velik izziv
Leta 2025 so v Nemčiji zabeležili 357.651 primerov tatvin v trgovinah, kar je 5,7 odstotka manj kot leto prej. Trgovci opozarjajo, da uradna statistika zajema le prijavljene primere, medtem ko naj bi bilo dejansko število precej višje. Vprašanje, ki si ga zastavljajo številni strokovnjaki, je, ali imajo samopostrežne blagajne pri tem pomembno vlogo.
Večina velikih trgovskih verig neposredne povezave med tatvinami in samopostrežnimi blagajnami ne želi komentirati. Pri verigi Rewe denimo trdijo, da niso zaznali bistvenega vpliva na stopnjo kraj, ob tem pa poudarjajo uporabo več varnostnih ravni – od nadzornega osebja in videonadzora do izhodnih vrat, ki se odprejo šele po skeniranju računa.
Vse več nadzora in umetne inteligence
Med trgovci, ki odkrito govorijo o izzivih, je tudi Kaufland, ki načrtuje širitev samopostrežnih blagajn v vseh poslovalnicah v Nemčiji. Pri tem uporabljajo večplastni sistem zaščite, ki vključuje kontrolne tehtnice, naključne preglede, izhodne zapore in stalno prisotnost zaposlenih. Pomembno vlogo dobiva tudi umetna inteligenca. Sistemi analizirajo vzorce sumljivih transakcij in prepoznavajo nakupe, pri katerih je potrebna dodatna kontrola.
Po navedbah trgovcev takšen pristop zmanjšuje število nepotrebnih preverjanj in pospešuje nakupni proces za poštene kupce. Podoben sistem uporablja tudi dm, kjer opažajo drugačne vzorce kraj kot pri klasičnih blagajnah. Najpogosteje so tarča manjši izdelki z višjo vrednostjo. Zato uporabljajo kombinacijo videonadzora, zaščitnih oznak na izdelkih in dodatno usposobljenega osebja.
Preberite še:
- Trgovci obupani, na teh blagajnah kradejo kot srake! 44 odstotkov kupcev načrtuje, da bodo kradli še naprej
- Kupci "vračajo udarec" trgovcem: S pomočjo tega trika na samopostrežnih blagajnah pridejo skozi veliko ceneje!
- Trgovci "udarili" z novim trikom na samopostrežnih blagajnah, tako da bo temu veselju očitno odklenkalo
Kaj so "rescan" pregledi?
Eden novejših ukrepov so tako imenovani rescan pregledi oziroma ponovno skeniranje izdelkov med nakupom. V takšnih primerih sistem začasno ustavi postopek plačila, kupec pa lahko nadaljuje šele po preverjanju zaposlenega. Kontrola se lahko sproži kadar koli med nakupom. Čeprav takšni pregledi povečujejo varnost, hkrati zmanjšujejo eno največjih prednosti samopostrežnih blagajn – hitrost.
Po ocenah inštituta EHI so izgube na samopostrežnih blagajnah lahko od 15 do 30 odstotkov višje kot na klasičnih blagajnah. V nekaterih primerih so trgovci zaznali celo do 39 odstotkov več inventurnih primanjkljajev. Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da neposredne povezave med širjenjem samopostrežnih blagajn in rastjo tatvin ni mogoče zanesljivo dokazati. Trgovci zato nadaljujejo vlaganja v to tehnologijo, saj jim prinaša večjo učinkovitost in boljšo razporeditev zaposlenih, obenem pa pospešeno razvijajo nove sisteme nadzora, ki naj bi zmanjšali tveganje zlorab.
Vir: EHI Retail Institute, dpa, Fenix Magazin
