Desni politični pol bije novo bitko: tokrat jih je zmotil ... božič (za kaj gre?)

Določeni posamezniki iz desnega političnega pola so na nogah. Tokrat so se v ne ravno prazničnem duhu obregnili ob prav zanimivo stvar, ki je kljub svoji dolgi ustaljenosti postala vir razgrete debate. In za kaj točno gre?

Aleš Primc, ki je najbolj znan po svojih zastarelih prepričanjih o splavu ter vodja organizacije Za otroke gre, se je podal na družbeno omrežje X (nekdanji Twitter) ter tam delil svojo jezo glede zapisovanja približujočega se praznika – božiča.

"Takole so otroci v šoli žrtve ideologije, ki zahteva pisanje božiča z malo. Hčerka je naredila, kar je prav, ne glede na ideološka pravopisna pravila," je zapisal ob objavi fotografije, na kateri je razvidno, da je njegova hčerka zapisala božič z veliko začetnico.

Takole so otroci v šoli žrtve ideologije, ki zahteva pisanje Božiča z malo. Hčerka je naredila, kar je prav, ne glede na ideološka pravopisna pravila. pic.twitter.com/fjZ28ms63t

— Primc Ales (@ales_primc) December 21, 2023

Pri tem se sicer poraja vprašanje, od kdaj je slovenski pravopis oblika ideologije. Slovenski pravopis namreč veleva, da se vsa imena praznikov pišejo z malo začetnico, razen če so v poimenovanjih lastna imena oziroma če je ime praznika vsebuje svojilni pridevnik iz lastnega imena.

Z malo začetnico pišemo:

• poimenovanja verskih praznikov vseh verskih skupnosti, kot so božič, velika noč, binkošti, ramadan/ramazan, hanuka, pasha …
• poimenovanja državnih praznikov: dan samostojnosti in enotnosti, dan državnosti, praznik dela, dan reformacije,
• poimenovanja posebnih datumov in mednarodnih praznikov ter spominskih dnevov: novo leto, materinski dan, zahvalni dan, mednarodni dan maternega jezika, dan spomina na mrtve, dan Zemlje.

Z veliko začetnico pišemo:

• lastna imena v teh poimenovanjih: dan Zemlje (ker je mišljen planet Zemlja), dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan Primoža Trubarja, dan Rudolfa Maistra ipd.,
• svojilne pridevnike iz osebnih imen, ki so prve besede v poimenovanjih praznikov ali posebnih dnevov (tj. če je poimenovanje skladenjsko zgrajeno iz lastnoimenskih svojilnih pridevnikov v stalnih besednih zvezah), torej pridevnike na -ov ali -ev in -in: Prešernov dan, Marijino vnebovzetje, Martinova sobota, Silvestrov večer.

Zapis svojilnega pridevnika v teh primerih ni nobena izjema, saj bi z veliko pisali pridevnik Prešernov tudi v nestalnih zvezah (Prešernova sestra, Marijina cerkev).

Pisanje z veliko začetnico kot znak spoštovanja

Nekateri pa medtem še vedno vztrajno pišejo božič z veliko začetnico, saj želijo tako izraziti spoštovanje prazniku. Na Jezikovni svetovalnici pojasnjujejo, da je to omejeno le na zasebne sporočevalne prakse.

"Taka praksa se tudi spreminja, temeljno pravilo pa ostaja tako, kot ga tradicionalno poznamo: celotno skupino časovnih opredelitev, tj. poimenovanja praznikov, posebnih dnevov, zgodovinskih dogodkov, dnevov v tednu, mesecev ..., pišemo z malo začetnico. Če bi spreminjali pravopisno določilo na osnovi osebnih kriterijev, bi se bili zaradi izrazito raznolike družbe uporabnikov sodobne slovenščine prisiljeni soočiti še z večjo neenotnostjo, kot jo pričakujemo, saj je na primer merilo spoštljivosti povsem subjektivno," so še zapisali.

Pišimo Božič z veliko. Slovencem so kot edinemu narodu na svetu vsilili pisanje Božiča z malo.

— Primc Ales (@ales_primc) December 21, 2023

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol