Bančne prevare v porastu: Slovenec brez 1300 evrov zaradi naivnosti (preberite, kako se zaščititi)

Na Policijski upravi Maribor so v zadnjem mesecu zabeležili kar 16 primerov zlorab spletnega bančništva, plačilnih in kreditnih kartic, s katerimi so si goljufi nezakonito pridobili za skoraj 200.000 evrov premoženjske koristi. Zadnji tak primer so obravnavali v sredo, ko je starejši občan klicatelju zaupal bančne podatke in ostal brez 1300 evrov.

Kot so sporočili iz mariborske policijske uprave, je telefonski goljuf oškodovanca prepričal, da mu je dal bančne podatke, z obljubo, da mu bodo vrnili 5000 evrov. Policisti so letos sicer po vsej državi obravnavali že več kot sto tovrstnih primerov s skupno škodo okoli 3,5 milijona evrov.

Ob tem dodajajo, da so v preteklosti že večkrat opozorili na mnoge primere prijav zlorab spletnega bančništva, plačilnih in kreditnih kartic, vseeno pa v zadnjem času beležijo porast spletnih zlorab, pri katerih žrtve zaradi naivnosti in želje po hitrem zaslužku tujcem zaupajo dostop do svoje spletne banke in osebnih podatkov.

Prevara običajno poteka na način, da tujec po mobilnem telefonu pokliče žrtev in jo v "polomljeni" slovenščini s tujim naglasom skuša prepričati, da ima na eni od kriptomenjalnic še vedno nekaj sredstev v kriptovalutah. Da bi bila prevara še bolj pristna, žrtvam pokažejo račun, na katerem so shranjena sredstva, ki naj bi mu pripadala, a do tega računa žrtev ne more dostopati.

Policisti pogosto ugotavljajo, da ob osebah, ki so morda nekdaj trgovale s kriptovalutami, tovrstnim goljufijam nasedajo tudi ljudje, ki s kriptovalutami doslej še niso trgovali.

Goljufi žrtve pogosto prepričajo, da si na računalnik ali telefon namestijo program za oddaljen dostop, s katerim omogočijo storilcem dostop do te naprave, češ, da naj bi v nasprotnem primeru izgubili kripto sredstva. Ko storilci pridobijo dostop do njihovih naprav, s tem pridobijo dostop tudi do njihove spletne banke in elektronske pošte. V imenu oškodovancev lahko na različnih kripto menjalnicah in spletni banki odprejo račune in z njihovih bančnih računov prenesejo denar.

Ponarejene slovenske telefonske številke

Storilci žrtvam nato pogosto svetujejo, da naprav nekaj časa ne uporabljajo in ne obiskujejo spletne banke, češ da bo tako transakcija "kripto denarja" na njihov račun izvršena hitreje. Žrtve pozneje pogosto ugotovijo, da so jim storilci izpraznili bančni račun in ga morda celo izkoristili za krajo denarja z drugih bančnih računov.

Na policiji zato ljudi znova opozarjajo, da se ne oglašajo na neznane telefonske klice iz tujine, saj lahko gre tudi za ponarejene slovenske telefonske številke. Če prejmejo klic s ponudbami o zaslužku s kriptovalutami, naj nemudoma prekinejo povezavo, na računalnik ali telefon ne nameščajo programov za oddaljen dostop, nikomur ne dovolijo upravljanja z računalnikom ali telefonom, prav tako ne dostopa do spletne banke.

Ob morebitnem oškodovanju na policiji ljudem svetujejo, da zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) ter se čim prej obrnejo na najbližjo policijsko enoto in svojo banko.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol