Tana Rakoto Kovačič | 15. 5. 2024, 12:00

Pretresljive zgodbe ljudi z ulic: v Sloveniji tudi žrtve prisilnega beračenja? In kaj se zgodi, če oseba berača prijavi?

Bobo/Srdjan Zivulovič

Pozanimali smo se, ali so v Sloveniji kdaj bili prisotni primeri prisilnega beračenja in kaj se zgodi, če oseba berača zaradi beračenja prijavi policiji. 

V družbi lahko govorimo o različnih situacijah in tudi različnih življenjskih izhodiščih. Razlogi, zakaj nekdo pristane na ulici, so lahko različni. Tudi v Ljubljani sicer lahko na ulicah vidimo večje število ljudi, ki prosjačijo za drobiž.

Pa so med njimi tudi žrtve prisilnega beračenja? Na Karitasu pojasnjujejo, da v zadnjih 5 letih na Slovenskem karitasu niso imeli v Krizni namestitvi za žrtve trgovine z ljudmi nobene osebe, ki bi bila žrtev prisilnega beračenja, so pa se s takimi primeri v preteklosti srečevali. Najpogosteje so se srečevali z moškimi, tujci, žrtvami prisilnega beračenja, ki so bili invalidi: "Predvsem je šlo za osebe, ki so bile od rojstva bolne ali invalidne oz. se jim je zaradi nezdravljenja osnovne bolezni (npr. sladkorna bolezen, izjemno slabo dentalno zdravje) zdravstveno stanje poslabšalo, da so postali (delno) invalidni. Prav tako je k poslabšanju prispevalo tudi življenje v nečloveških razmerah (življenje na ulici, mrazu, slaba in neredna prehrana, neredno uživanje zdravil ipd.)."

Ob tem so izpostavili še pretresljivo informacijo: "Priberačeni denar so jim trgovci z ljudmi odvzeli. Omejevali so jim svobodo, jih nadzorovali in se nad njimi tudi fizično izživljali."

Tudi na spletni strani Društva ključ, ki se ukvarja z bojem proti trgovini z ljudmi, izpostavljajo siljenje v beračenje kot eno izmed oblik trgovine z ljudmi in ob tem poudarjajo, da gre predvsem za državljanke in državljane Romunije, Bolgarije in Slovaške ter nekaterih balkanskih držav, med njimi so tudi otroci.

Predsednica Društva Ključ je tako za Večer leta 2021 opisala primer dečka, ki je beračil po različnih državah, na koncu pa so ga vrnili v Romunijo, kjer je zanj poskrbela nevladna organizacija. Ta fant je povedal, da so mu, preden je odšel iz Romunije, amputirali roko. Ob tem je izpostavila, da če osebam denarja ne damo, sicer res ne podpiramo tega, so pa po drugi strani osebe lahko kaznovane, če ne prinesejo dovolj denarja.

Tina kosec/BOBO

Se najdejo ljudje, ki beračenje prijavijo?

Ko na ulici vidimo berača, torej nikoli ne vemo, s kakšno situacijo se v resnici lahko sooča. Ker pa na ulici lahko nemalokrat vidimo, da ljudi berači s prošnjami za denar iritirajo, nas je zanimalo, ali se najdejo tudi tisti, ki osebo, ki ima že tako težko situacijo, prijavijo in kako je to zakonsko preganjano.

S policije so za Metropolitan odgovorili, da naj bi bilo beračenje obravnavano kot prekršek. Če se oseba odloči, torej lahko berača, ki v življenju nima ničesar, prijavi. "Prekršek stori, kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine," je zapisano v 9. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru. Za omenjeni prekršek bi oseba, ki nima nobenega premoženja, morala plačati 41,73 evra.

Pa se res najdejo ljudje, ki prijavijo ljudi, ki v življenju nimajo praktično ničesar? Po podatkih policije je videti, da se, in takih primerov ni malo.

Za Metropolitan so nam s policije sporočili naslednje število omenjenih kršitev, podatki so bili pridobljeni 10. aprila 2024:

    • 2019: 294
    • 2020: 192
    • 2021: 111
    • 2022: 187
    • 2023: 406

Število omenjenih kršitev je bilo v letu 2023 v porastu, treba pa je upoštevati, da so v letih 2020, 2021 in delno tudi leta 2022 veljali določeni ukrepi, povezani z zajezitvijo širjenja covida-19, ki so pripomogli k zmanjšanju števila kršitev. Za nadzor omenjene kršitve sta pristojni policija in občinsko redarstvo. Če minulo leto kljub temu primerjamo z letom 2019, lahko vidimo, da je število prijav močno poskočilo.

Kakšne pa so posledice za berača, če zneska, glede na to, da berači, ne more plačati? "Postopek zoper kršitelje tovrstnih prekrškov in izrek sankcij ureja Zakon o prekrških. Če gre za državljana Slovenije, je v  primeru neplačila globe v Zakonu o prekrških določeno, da se ta prisilno izterja. V skladu z določili sedmega odstavka 57. člena Zakon o prekrških mora storilec prekrška, ki bi se lahko z odhodom zaradi prebivanja v tujini izognil plačilu globe, plačati izrečeno globo (polovičen znesek) takoj na kraju prekrška, pri tem pa mu ni odvzeta pravica do vložitve pravnega sredstva – zahteve za sodno varstvo."

Posebna pravila pa veljajo za tujce. "Za tujce (pri čemer je pojasniti, da Zakon o tujcih ne ločuje med državljani Evropske unije in državljani tretjih držav), ki so na ozemlju Republike Slovenije storili prekršek, je torej že po samem zakonu (ex lege) določena obveznost takojšnjega plačila globe, pod pogojem, da je podana nevarnost, da bi se storilec izognil plačilu izrečene globe. Če storilec ne plača globe takoj na kraju prekrška, sme pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa izvesti vse potrebne ukrepe za zavarovanje izvršitve, kot so navedeni v nadaljevanju (201. člen Zakona o prekrških - ZP-1)."

Bobo/Srdjan Zivulovič

Če oseba zneska ne plača, sledijo ukrepi

Če oseba ne plača, sledijo ukrepi, pojasnjujejo na policiji: "Med ukrepe takojšnje izvršitve plačilnega naloga za namene zavarovanja izvršitve predpisuje začasen odvzem določenih predmetov. S posebnim sklepom se tako smejo začasno odvzeti potna listina, vozniško dovoljenje, dokumenti vozila, prevozne listine ali drugi dokumenti, ki spremljajo blago, vrednostni papirji, prevozna sredstva ali druge premičnine, ki jih ima storilec pri sebi, ne glede na to, ali je njihov lastnik ali ne. Nabor predmetov je naštet alternativno, kar pomeni, da je od okoliščin posameznega primera, od vrste in teže prekrška, predpisane sankcije in vedenja storilca med postopkom ter njegove možnosti za izpolnitev sankcije za prekršek odvisno, katera listina oziroma predmet se začasno odvzame." 

Predmete, ki so nastali s prekrškom, policisti zasežejo, za omenjene predmete pa se lahko izreče stranska sankcija odvzem predmetov v postopku na pristojnem okrajnem sodišču, ki ga policija predlaga v obdolžilnem predlogu zoper storilca prekrška.

Ob koncu je treba poudariti, da so življenjske situacije ljudi lahko različne. Zgodbe ljudi, ki so pristali na socialnem dnu, so lahko izjemno težke, kot vidimo, so nekateri v beračenje celo prisiljeni, lahko pa so jih do tega pripeljale težke življenjske situacije. Število prijav tako odraža predvsem žalostno ogledalo ljudi, ki situacije človeka na ulici nikoli ne bodo razumeli.