Izkoristili smo NEVERJETNO vikend ponudbo in se na Bled odpeljali za DVA evra: pa smo prišli na cilj?

Razširjenost avtomobilov je pri nas dosegla točko, da medkrajevni avtobusi in vlaki ob koncih tedna, ko na njih ni dijakov in študentov, vozijo skoraj prazni. Ukrep o 75 odstotkov nižji ceni vozovnic, ki ga je lani uvedel minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, so zato številni pozdravili. Vključno z mano. Vikend popust izkoristim, kadar ga le morem, še najraje za obisk katerega od slovenskih krajev, v katerem še nisem bila.

A med poletno sezono vikend popusti v javnem prometu dobijo drugačno podobo. Zaradi navala tujih turistov na slovenski javni promet, sploh v smeri Obale in Gorenjske, so znižane vozovnice strel v koleno.

"Zna se zgoditi, da boš ostala v Ljubljani ..."

Z glavne avtobusne postaje v Ljubljani se v poletnem času na Blejsko jezero odpravi na tisoče ljudi, v poletni sezoni so to v glavnem tuji turisti. Mnogi med njimi niti ne vedo za naše vikend popuste - na Bled, v Koper ali v Piran so pač namenjeni po svojem popotniškem časovnem načrtu. Po večini gre za turiste, ki si sami organizirajo potovanja po državi.

V soboto dopoldne se jim pridružim tudi jaz. Kljub opozorilom prijateljev, da naj grem po vozovnico raje kak dan prej, stojim v vrsti na avtobusni postaji na dan odhoda. In to "le" 45 minut prej.

Ko po desetih minutah čakanja pridem do prodajnega okenca, ne morem verjeti svoji sreči: na avtobusu je še prostor! "Mar danes ni gneče," vprašam prodajalca, ki mi odvrne, da je prodanih že veliko vozovnic, a da so bili zgodnejši avtobusi bolj zasedeni (moj odhod je ob 10.30).

Kar je najpomembnejše - enkratna vikend avtobusna vozovnica, na kateri piše: Ljubljana - Bled 2,10 evra, je v mojem žepu!

Avtobus je poln do zadnjega sedeža

Na peronu številka 28, od koder bomo krenili, ni nikogar. Kar mi da upanje, da gneče konec koncev sploh ne bo. A ob pogledu čez cesto nasproti perona se moje upanje popolnoma razblini. 

V senci avtobusne postaje (zunaj je kljub jutranji uri že skoraj 30 stopinj) stoji že kar velika skupina ljudi in nekaj mi pravi, da so to moji današnji sopotniki.

Velike potovalne torbe, kovčki, nahrbtniki, plastenke in spalne vreče ... pretežno mladi potniki so opremljeni z najrazličnejšo potovalno opremo, nekateri imajo v rokah tudi vreče in odejice. In ko na peron pripelje avtobus, se vsi pomaknejo čez cesto. Ali bomo vsi prišli gor, postane moja največja skrb sobotnega jutra.

Voznik je "pet v enem"

Medtem ko štejem glave in avtobusne sedeže, se voznik ukvarja s prtljago in razlaga potnikom, kaj lahko vzamejo s seboj na avtobus in kaj morajo odložiti v prtljažniku. Mladi Angležinji v modrih športnih dresih ga sprašujeta o času prihoda na Bled, skupini Špancev se mudi na letališče (kjer se bomo na poti ustavili), nekateri mu pod nos molijo natisnjene liste s podatki o nakupu karte  ...

Ob vsem tem on ostaja miren in prijazen in kljub gneči vse teče brezhibno. Ko se posedemo, vidim le še nekaj prostih sedežev. Na poti iz Ljubljane po Celovški še pobiramo potnike, trije pri Tivoliju, dva pri Avtomontaži, v Šentvidu vstopi še zadnji in avtobus je povsem poln. 

Kaj bi se zgodilo, če bi na enem od treh ljubljanskih postankov želelo vstopiti še več ljudi, mi ni jasno.

Dobrodošli na Bledu, a oddahnila si ne bom

Po dokaj mirni vožnji prispemo na glavno avtobusno postajo na Bledu, kjer že čaka velika množica ljudi. Nemudoma obžalujem odločitev, da nimam povratne vozovnice, v novinarske namene me je namreč zanimalo, kako bom do nje prišla na blejski postaji.

Ob majhni mizici, ki stoji kar sredi postaje, vidim še eno dolgo vrsto. Ko pridem bližje, na njej vidim napis: "Bus tickets in Bus info" (Avtobusne vozovnice in Avtobusne informacije).

Takšne improvizacije okenca za prodajo vozovnic še nisem videla, še najbolj pa me preseneti dejstvo, da lahko nakup opraviš celo z bančno kartico (kar ni možno niti na glavni avtobusni postaji v Ljubljani). Ker je vrsta predolga, veliko ljudi je tudi vidno nervoznih, saj želijo čim prej na že skoraj poln odhajajoči avtobus, se odločim, da povratno vozovnico kupim ob načrtovani popoldanski vrnitvi.

Za las je šlo ...

Ob povratku sem na postaji že več kot pol ure pred odhodom, vrsta ob "okencu" pa se vije že nekaj metrov. Postajam nervozna, ker sem utrujena od sicer prijetnega, a izjemno vročega dneva na Bledu.

Vse, kar si želim, je, da bi se čim prej odpeljala domov. 

Srce mi zaigra, ko sem končno na vrsti in mi uspe dobiti sedež - prav tako za ceno 2,1 evra. Pred mano zelo mlada turistka obtiči v vrsti in ne more kupiti vozovnice. Pri sebi ima le bankovec za 50 evrov, dekle za mizo pa je brez posluha: "Nimam drobiža, nimam drobiža ...," ponovi nekajkrat v angleščini in se obrne stran. Tujka me z zelo žalostnimi očmi gleda, a drobiža, da bi ji razmenjala bankovec, nimam niti jaz. Kupim ji vozovnico (saj je samo 2,1 evra) in skupaj tečeva na avtobus. Ob prihodu v Ljubljano se mi še stotič zahvali in vsaka gre svojo pot.

Zaključek: vikend popust v priljubljene turistične kraje v poletnih mesecih koristijo v glavnem turisti. Zato v tem času ta nikakor ne doseže svojega namena - spodbujanje koriščenja javnega prevoza Slovencev. Res zelo ugodna cena je poleti povezana tudi z nenehnimi skrbmi o tem, ali bomo na cilj prišli pravočasno, ali pa bomo morali zaradi gneče kak avtobus celo "spustiti".

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere