14. 4. 2022, 20:04 | Vir: STA

Bo aktivna volilna pravica kmalu omogočena vsem državljanom?

Bor Slana/STA

Zagovornik načela enakosti Državnemu zboru priporoča, da se omogoči aktivno volilno pravico tudi državljanom, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost, podaljšana roditeljska pravica ali so postavljeni pod skrbništvo.

Miha Lobnik, ki opravlja to funkcijo, priporoča zakonodajalcu, da z dopolnitvami zakona o volitvah v državni zbor odpravi vse učinke odvzemov volilne pravice ljudem z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi. Kot je še spomnil v priporočilu, je namreč vrsto ključnih deležnikov, med drugim tudi DZ, večkrat opozoril na vprašanje odvzema volilne pravice osebam z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi.

Morebitni pomisleki, da se volilne zakonodaje ne spreminja v letu pred volitvami, pa v tem kontekstu po navedbah zagovornika niso utemeljeni. "Ne gre za splošno prevladujoče pravno načelo, ki tudi ni samo sebi namen. Velja predvsem v smislu varstva načela zaupanja v pravo, torej da se ljudem njihov pravni položaj in bistvena zakonska pravila ne bi nepričakovano bistveno poslabšala oziroma spremenila, brez možnosti pravočasne prilagoditve ravnanja," navaja.

Odvzem volilne pravice zaradi invalidnosti je kot nedopustne opredelila tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), je še v priporočilu spomnil zagovornik.

Državnemu zboru predlaga prilagoditev zakonskih rešitev

Zagovornik načela enakosti DZ priporoča tudi, da ob predlagani omejitvi pasivne volilne pravice zaradi predkaznovanosti v predlogu dopolnitve zakona o volitvah v državni zbor opravi celovito presojo učinkov na enakopravnost, enake možnosti in enako obravnavo na podlagi strogega testa sorazmernosti in zakonske rešitve po potrebi prilagodi.

Kot namreč v poročilu navaja zagovornik, je predkaznovanost mogoče šteti za eno od osebnih okoliščin, zaradi katerih je diskriminacija prepovedana. Kaznovanost je namreč osebna okoliščina, ki je ni mogoče spremeniti, vsaj ne, dokler je vpisana v javne evidence, pogosto pa je stigmatizirana tudi po tem, ko je izbrisana, še pojasnjuje.

Hkrati opozarja, da so posegi v človekove pravice zaradi predkaznovanosti dopustni le, če so "izrecno utemeljeni z naravo stvari oziroma če take posege odtehta kašen posebej močan razlog, ter le, če omejevalni ukrepi zadostijo strogemu testu sorazmernosti".