Borut Pahor stopil v bran Janši, odkrito o Golobu, Gabrovi ter celo Gadafiju

Človek, ki ne potrebuje nikakršne posebne predstavitve, je zagotovo Borut Pahor. V svoji dolgoletni politični karieri je večkrat služil kot predsednik države, enkrat pa je stopil tudi v premierjeve čevlje. In čeprav se na prvi pogled zdi, da se je v svojem življenju preizkusil v vseh mogočih vlogah, nekaj časa je namreč opravljal tudi delo manekena, pa smo ga zdaj spoznali v malo drugačni luči. Nedavno je namreč izdal svoj knjižni prvenec Zmaga je začetek, o katerem je sicer za portal metropolitan.si spregovoril, a med pogovorom se je tudi dotaknil tem, ki niso nujno vključene v omenjeni priročnik.

Ni skrivnost, da je bil nekdanji predsednik države mnogokrat tarča kritik tako medijev kot tudi splošne javnosti. To seveda ni veliko presenečenje v političnem svetu. Enega izmed tovrstnih incidentov opisuje tudi v svoji knjigi, kjer je zapisal, da so ga mediji v času vlade Janeza Janše označevali za populista, saj je takrat pogosto obiskoval domove za starejše ter se povezoval z ljudmi in jim nudil svojo oporo. V času vlade Janeza Janše so namreč v državi vladale stroge omejitve zaradi epidemije covida-19, ravno zaradi tega razloga pa so Pahorjeva dejanja mnogokrat naletela na neodobravanje.

Pahor meni, da se podcenjuje, ko se ocenjuje delo vlade Janeza Janše v prejšnjem mandatu in okoliščine covida. "Covid je bil zelo svojevrstna okoliščina, ki nas je prisilila v neka ravnanja, ki jih sicer ni. Ker je šlo za prisilna ravnanja, je šlo seveda za občutek ljudi, da jih nekdo kontrolira in jim ukazuje stvari, s katerimi se ne strinjajo," je bil jasen Pahor. "Seveda, kako pa?" se je v nadaljevanju spraševal. "Tudi jaz se nisem počutil dobro, ko smo bili zaprti, ko smo morali upoštevati vrsto pravil, ampak to se je počelo povsod po svetu."

"Je pa opozicija to spretno izkoriščala, češ da je to pravzaprav neka oblastna manira Janeza Janše in tako še bolj zastrupljala javnost proti njemu," je dodal.

V Evropi na vzponu desnica, medtem ko levica "tone"

In čeprav je še pred nekaj časa v Evropi prevladovala levosredinska politika, pa zdaj opažamo trend, kjer politično moč prevzemajo predvsem desno usmerjeni politiki. To smo namreč lahko opazili pri nedavni zmagi Geerta Wildersa na Nizozemskem. Kaj na to pravi Pahor?

"V svoji knjigi opozarjam liberalno demokracijo, cel korpus leve sredine, da je zaspala v času, da se je polenila s preveliko politično korektnostjo, misleč, da ima vso resnico v svojih rokah. Uspeh Berlusconija v začetku 90. let v Italiji, potem vzpon nacionalizma, všteti tudi Trumpa kot simbol ali uspeh populizmov, nam pravi, da je prav zaradi te nesposobnosti refleksije liberalne demokracije vzpon nacionalizma tukaj zdaj zelo resna stvar, s katero bo treba resno računati," je kritičen Pahor. "Temu se je treba prilagoditi, tako da se človek spremeni, ne pa da se samo kritizira populizem. Populizem je treba, če nas ogroža, tako prijeti, da bomo boljši od njega. Mislim, da je to mogoče, samo odpira to neke spremembe v liberalnem korpusu, ki jih za zdaj še ne vidim. Liberalni korpus moralizira, uči, grozi vsem sortam populizma, ni pa se sposoben tako spopasti z njim, da bi ga premagal. To nas mora skrbeti."

Levi, desni in diktatorji

V svoji dolgoletni in uspešni politični karieri je Pahor imel priložnost spoznati tako leve in desne politike, med njimi tudi diktatorja. Tako se mnogi od nas še vedno spominjamo trenutka, ko se je takratni predsednik vlade Borut Pahor srečal z libijskem voditeljem Moamerjem Gadafijem, ki mu je podaril tudi dve kameli.

"Z Gadafijem sem se srečal večkrat, seveda je bil diktator, kontroverzna osebnost. Vendar pa sem takrat, ko sem bil poleg voditelja v Britaniji in Franciji, ki so se odločali za vojaški napad na Bengazi, prepričan, da se to ne bo dobro končalo. In se še danes ni," je opisal Pahor. Čeprav obstaja cela vrsta razlogov, da Gadafija ne moremo lepo in dobro opisovati, je Pahor mnenja, da je bil vseeno "kralj vseh kraljev", ki je bil izbran za ta položaj. To je bilo med temi libijskimi plemeni storjeno z neko mero legitimnosti. "Takoj, ko je on šel, so ta nasprotja med plemeni eksplodirala. Še danes nimate enotne libijske vlade."

"Tako da bi le bilo življenje tako črno-belo in tako preprosto, da ne bi bilo tako komplicirano, kot v primeru ene Libije. Da odstranimo enega diktatorja in zdaj bo demokracija, svoboda, življenje bo cvetelo. Ni bilo tako. Ko se je pripravljal ta napad, sva oba z Berlusconijem takrat rekla, pozor, prijatelji, razumemo, kaj delate, razumemo, vendar je najina izkušnja z Libijo in Gadafijem taka in izkazalo se je, da sva imela prav za opozorilo."

Najboljša oziroma najbolj zanimiva oseba, ki jo je Pahor spoznal med svojo politično kariero, je nekdanji italijanski predsednik in prijatelj Sergio Mattarella. "Spoznal sem veliko čudovitih ljudi v tem času, ampak z Mattarello sva naredila nekaj stvari skupaj, ki so trajnega pomena za odnose med obema narodoma in državama."

V času svoje kariere pa je imel Pahor tudi priložnost spoznati nekdanjo nemško kanclerko Angelo Merkel, kot je omenil, na začetku z njo odnosa sploh ni uspel vzpostaviti. Dejal je še, da opaža, da obstaja velika razlika med moškimi in ženskami, ki vstopajo v svet politike. Ena izmed največjih je oblačenje. "Moramo razumeti, da v tej še vedno zelo tradicionalni družbi javnost nameni več pozornosti oblačenju, ko gre za političarke. In omenjam tukaj slavno ameriško kongresnico, ki je v enem dokumentarnem filmu razmišljala o tem, da se mora pravzaprav posvetiti tudi tej stvari, ki je moškim prihranjena. In to je res. Moški imamo tako standardizirano oblačenje, da pravzaprav skoraj nihče iz tega ne izstopa. Pri ženskah pa je drugače in v tem smislu, da to ni nekakšen privilegij. To je kar nekakšen stres, ki ga ne privoščim."

Z arbitražnim sporazumom obrnili novo poglavje

V času vodenja vlade je bil v Sloveniji sprejet tudi arbitražni sporazum s Hrvaško, največja korist sporazuma pa je po Pahorjevem mnenju dejstvo, da smo po njegovi sklenitvi obrnili novo poglavje v odnosih med obema narodoma in državama. Kot je razložil, so bili takrat ti odnosi vedno obremenjeni s konflikti, zdaj pa lahko opažamo "linearno črto sodelovanja, prijateljstva, dobrega sosedstva".

"Res je, da danes še nimamo na terenu označene meje, tega ni mogoče narediti, dokler ni privolitve sosednje Hrvaške. Imamo pa določeno mejo v piranskem zalivu, imamo določeno mejo z arbitražo in sodna odločitev velja. Enkrat, prej ali slej, bodo to upoštevali tudi Hrvatje," je še prepričan Pahor.

Tanka meja med zasebnim in javnim življenjem

V svoji knjigi se Borut Pahor dotakne tudi tematike družbenih medijev, ki je v času, ko več časa preživimo na telefonih kot pa kjerkoli drugje, še toliko pomembnejša. Seveda je vsem jasno, da je Pahor izjemno aktiven na družbenih omrežjih, povedal pa nam je, da je bil v to na nek način pahnjen. "Pahnjen zato, ker se mi je zdelo, da mi tradicionalni etablirani mediji ne namenjajo tistega prostora, ki bi si ga po moje zaslužil, kar se politiku vedno zdi. S tem, da nisem nikoli, kar tudi mediji povedo, nanje vršil nekega pritiska. Zato sem se tudi odločil, da poiščem eno alternativo," je obrazložil.

"Okej, če ne morem priti v glavne medije, na radio, televizijo, časopise, kaj mi ostane? Takrat se je začela ta nova tehnologija, ki je bila pri roki, družabni mediji. Zelo zgodaj smo razumeli, da imajo Twitter, Instagram in Facebook priložnosti, ki so neizkoriščene, mi pa smo jih dodatno izkoristili."

Z uporabo družbenih omrežij tako politiki dovolijo javnosti, da dobi vpogled v njihovo zasebno življenje, ki je nemalokrat strogo varovan. Pri tem nastane težava, kako točno ločiti javno in zasebno življenje ter kje natančno je meja. "Javne osebnosti in zlasti politiki ne morejo povleči zelo trdne ločnice med zasebnim in javnim. Če se tako odločijo (da ločijo javno in zasebno), tudi to lahko storijo v času, ko je ta personalizacija politikov tako zelo močna, bodo pa seveda prikrajšani za to, da bi jih ljudje lažje in boljše razumeli, če bi odkrili del svoje zasebnosti. Ampak to je stvar odločitve vsakega politika," je prepričan Pahor. V nadaljevanju je zatrdil, da je sam precej temperamenten in nima težav z deljenjem stvari iz svojega zasebnega življenja, kar tudi nikoli ni obžaloval. "Je pa seveda res, da ko odprete vrata zasebnosti in jih odprete vi, ima javnost pravico pokukati noter."

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Borut Pahor (@borutpahor)

Da je ločevanje zasebnega in javnega življenje precej delikatna in zapletena stvar, smo videli tudi nedavno, ko je uradni profil vlade RS na omrežju X (nekdanji Twitter) komentiral osebno zadevo, ki se je tikala Tine Gaber, partnerice predsednika vlade Roberta Goloba. Za "veterana družbenih omrežij" je ta situacija zahtevna iz formalnih razlogov. Dodal je, da je potrebno razumeti in sprejeti, da je Gabrova Golobova partnerica in jo je treba kot tako tudi spoštovati. "Verjetno do neke mere ni narobe, če se v izjemnih primerih vladni profil oglasi tudi v zvezi z njo, zlasti če gre za upravljanje državniških obveznosti s premierjem. Tokrat nimam občutka, da je šlo za to. Če ne gre, je potem to takšna siva cona, ki je neprijetna za vse. Za njiju, za nas, za vse," je zatrdil nekdanji predsednik.

Predsednik vlade ni v ničemer povezan z odvzemom govedi, ki ga je odredila veterinarska inšpekcija. Trditve Bojana Požarja so laž, omemba predsednikove partnerke pa popolna manipulacija, saj je objavljen citat iz 10. avgusta letos in ne zadeva aktualnega postopka inšpekcije. https://t.co/ER1RmXtJmX pic.twitter.com/qk6xiQUl13

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 21, 2023

"Tukaj je zlasti za njiju najtežje, ker imamo opravka najprej s partnerico, ki je rada v javnosti in ima rada stališča, ki jih posreduje javnosti. To je zelo težko, ker mora javnost po eni strani izkazovati neko spoštovanje, po drugi pa čuti javnost tudi pravico, da se do tega opredeljuje, ne vedno zelo prijazno," je še povedal ter za nameček dodal, da ni naša stvar, da razsojamo o tem, ali ima njegova partnerica prevelik vpliv ali ne.

Za zaključek je Pahor še razmislil o svojem največjem političnem uspehu, a kot je dejal, se ta ne navezuje le na en specifičen trenutek. "Mislim, da mi daje zadoščenje dejstvo, da za to, da sem dosegel neke stvari v politiki, ni bilo treba nikoli poseči po zmerjanju, izključevanju, po tem, da bi gradil svoj uspeh predvsem na politični nesreči drugih. Da sem to dosegel zato, ker sem imel neke vrednote in cilje, ki so bili legitimni za veliko večino ljudi," je še opisal. Več o njegovih političnih vzponih in padcih pa si lahko preberete v njegovi knjigi Zmaga je začetek.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere