Borut Pahor še zadnjič vabi na obisk

Ob državnih praznikih je pred predsedniško palačo, zgrajeno ob koncu 19. stoletja, postrojena častna straža, v njej pa se vrstijo dnevi odprtih vrat, kjer se obiskovalci tudi srečajo s predsednikom republike v njegovi pisarni. V času epidemije covida-19 pa so v uradu predsednika republike pripravili tudi možnost virtualnega sprehoda po palači.

Dnevi odprtih vrat v predsedniški palači, ki jih je vpeljal aktualni predsednik republike Borut Pahor, potekajo ob državnih praznikih z izjemo novoletnega dne in dneva spomina na mrtve. Dnevom odprtih vrat sta naklonjena tudi oba kandidata, ki se bosta za to funkcijo pomerila v drugem krogu predsedniških volitev 13. novembra, Anže Logar in Nataša Pirc Musar.

Palača je svoja vrata na takšen način prvič odprla 17. avgusta 2013, od tedaj pa si je prostore ogledalo več kot 27.000 obiskovalcev vseh starosti, tudi iz tujine. Predsednik republike obiskovalce ob prazniku nagovori, vse pa sprejme tudi v svoji pisarni, kjer odgovarja na njihova vprašanja. Obenem se je Pahor odločil, da bo v počastitev državnih praznikov pred glavnim protokolarnim vhodom v palačo postrojena častna straža Garde Slovenske vojske.

Prva predsedniška palača, ki je tudi Unicefova varna točka

Ker zaradi epidemije covida-19 obiski v palači niso bili mogoči, so v uradu pripravili interaktiven virtualni ogled palače s podnaslovljenim zvočnim vodenjem in številnimi zanimivostmi. Tako se je mogoče virtualno sprehoditi po stopniščih, hodnikih in posameznih prostorih v palači ter si med drugim ogledati postavljena umetniška dela.

Ob 25-letnici samostojnosti Slovenije so na Pahorjevo pobudo štiri dvorane v predsedniški palači poimenovali po očetih slovenske politične pomladi in državnosti - Francetu Bučarju, Janezu Drnovšku, Ivanu Omanu in Jožetu Pučniku.

Predsedniška palača v Ljubljani je po navedbah urada predsednika republike prva predsedniška palača na svetu, ki je tudi Unicefova varna točka, kar je postala leta 2020. Varne točke so različni javni prostori, ki nudijo otrokom trenutno zaščito, pomoč ali zgolj nasvet v stiski, prepoznajo jih po posebni nalepki, smejoči se hišici, ki je nameščena ob vhodu.

Bogata kulturna zgodovina stavbe

Več kot 120 let stara neorenesančna palača na Prešernovi cesti v Ljubljani, v kateri domuje urad predsednika republike, je bila že v zasnovi namenjena predstavnikom državne oblasti. Tako je bil v njej do leta 1918 sedež avstro-ogrske oblasti dežele Kranjske, nato pa so bili v njej narodna vlada, ljubljanski župani, po drugi svetovni vojni pa izvršni svet slovenske skupščine in ustavno sodišče.

Po letu 1975 se je v stavbo naselilo slovensko predsedstvo, od leta 1993 pa v njej poleg predsednika deluje tudi generalni sekretariat slovenske vlade.

Palača, ki je danes razglašena za kulturni spomenik, ima tri ulične fasade in eno dvoriščno, pročelje ob Prešernovi cesti krasita sedeči figuri dunajskega kiparja Josipa Beyerja, ki predstavljata moč in zakon.

Največji prostor v palači, danes Kristalna dvorana, namenjena sprejemom, je bila prvotno kapela. Po drugi svetovni vojni je bila spremenjena v sejno dvorano, kjer je zasedala vlada. Kot je navedeno na spletni strani urada predsednika republike, po arhitektonski zasnovi in opremljenosti ta dvorana predstavlja enega najlepših tovrstnih prostorov pri nas.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord