V Cankarjevem domu se je odvil osrednji dogodek nacionalne pobude Branje na recept, ki želi knjige ponovno približati predvsem najmlajšim in njihovim družinam.
Naše dneve vse pogosteje zapolnjujejo zasloni, obvestila in nenehno hitenje in zdi se, da za branje knjig ostaja vse manj prostora. Vendar je prav branje ena tistih navad, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost našega življenja – od sposobnosti koncentracije in razumevanja sveta do ustvarjalnosti in notranjega miru. Zato je nujno, da ga spodbujamo in mu namenjamo prostor.
Na to opozarja tudi nacionalna pobuda Branje na recept, ki želi knjige ponovno približati predvsem najmlajšim in njihovim družinam. V Cankarjevem domu je 3. novembra potekal njen osrednji dogodek, na katerem so se zbrali številni znani obrazi iz sveta kulture, zdravstva, izobraževanja, gospodarstva in športa.
Vsak je skozi svojo osebno ali poklicno izkušnjo osvetlil pomen branja in pokazal, da knjige niso zgolj vir informacij ali prijetnega preživljanja prostega časa, temveč pomembno oblikujejo tudi naš pogled na svet.
Večer je povezovala priljubljena voditeljica Klara Eva Kukovičič, ki nam je ob tej priložnosti zaupala, kakšno mesto ima branje v njenem življenju. Kot pravi, ji knjige predstavljajo dragocen odmik od vsakdanjega tempa, ki ga narekuje njen poklic.
"Narava mojega dela je izrazito usmerjena navzven. Ves čas sem med ljudmi, se z njimi pogovarjam, napovedujem in soustvarjam projekte. To me izpolnjuje, vendar se v takem tempu le redko zares odmaknem od vsakdanje stvarnosti, v kateri čas pogosto beži hitreje, kot bi si želela. Zato po branju tako hrepenim. Zame ni zgolj razvedrilo, ampak prostor notranje zbranosti: lahko se umaknem v drug svet, ga raziskujem brez naglice in za nekaj časa stopim v drugačen ritem. Branje me umiri, hkrati pa mi razširi obzorje. V njem najdem priložnost, da sem samo z zgodbo in s svojimi mislimi," nam je povedala.
Branje kot navada, ki jo je vredno privzgojiti že najmlajšim
Ideja za pobudo Branje na recept se je rodila v uredništvu reviji Cicido pri Mladinski knjigi, njen cilj pa je spodbuditi bralne navade v družinah in opozoriti na pomen bralne pismenosti, ki je temelj številnih drugih sposobnosti. Predsednica uprave Mladinske knjige Nataša Kraškovic je v uvodnem nagovoru dejala, da je ponosna, da so pobudo Branje na recept zasnovali prav v Mladinski knjigi in da je s pomočjo partnerjev prerasla v nacionalno pobudo.
V sodelovanju s pediatri bodo vsako leto približno 20.000 triletnikov ob sistematskem pregledu podarili posebno tematsko številko revije Cicido, njihovi starši pa bodo prejeli gradivo z nasveti za skupno branje. Otrokom lahko namreč z rednim branjem ponudimo veliko več kot zgolj zanimivo zgodbo. Skupno prebiranje knjig spodbuja razvoj jezika, bogati besedni zaklad, krepi pozornost in domišljijo, obenem pa ustvarja dragocene trenutke bližine med otrokom in starši.
Na dogodku je o tem spregovoril tudi pediater dr. Denis Baš, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva. Opozoril je, da pediatri v zadnjih letih opažajo vse več težav pri razvoju govora in jezika ter uravnavanju čustev in vedenja. Med izzivi so tudi zasloni, ki vse pogosteje izpodrivajo igro, pogovor in druženje. "Zato je moj recept preprost: nikoli ni prezgodaj, da začnemo brati z otrokom," je poudaril.
Knjige niso pomembne samo za otroke
Da branje pomembno vpliva tudi na življenje odraslih, so s svojimi zgodbami pokazali številni gostje dogodka. Nekdanji smučarski skakalec Cene Prevc je branje denimo primerjal s športnim treningom, saj po njegovih besedah razvija vztrajnost, osredotočenost in samodisciplino. "Če je športno udejstvovanje trening za telo, je branje trening za možgane. Biti vrhunski v športu pa zahteva oboje," je povedal.
O moči knjig so spregovorili tudi strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana dr. Marko Pokorn, glavna urednica Mladinske knjige in direktorica Cankarjeve založbe dr. Alenka Kepic Mohar, generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak ter pisatelj in komik Boštjan Gorenc - Pižama. Ta je opozoril na nekaj, na kar odrasli pogosto pozabljamo: če želimo, da bodo otroci brali, jim moramo biti pri tem tudi sami zgled. "Besede mičejo, zgledi vlečejo. In če bomo starši otrokom pridigali o pomenu branja, nas pa ne bodo nikoli videli s knjigo v rokah, bo vse skupaj bob ob steno."
Že deset minut na dan lahko naredi razliko
Pobuda Branje na recept zato starše spodbuja, da si za skupno branje z otroki vsak dan vzamejo vsaj deset minut. Ne gre za zahtevno nalogo ali še eno obveznost na že tako dolgem seznamu vsakodnevnih opravil, temveč za majhen ritual, ki lahko sčasoma postane pomemben del družinskega življenja.
Pobudo, ki jo je Mladinska knjiga razvila v sodelovanju s strokovnjaki, pediatri in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, kot glavni partner podpira NLB, ki ji je tudi omogočil, da je prerasla v nacionalno pobudo. Njena častna pokroviteljica je predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je ob dogodku poudarila, da branje ne gradi le uspešnejšega posameznika, temveč tudi bolj razumevajočo družbo.
Posebno noto je večeru dodal glasbenik Vlado Kreslin, ki je dogodek sklenil s skladbo Pustite nam ta svet. Ta je v novi priredbi Matije Krečiča postala tudi uradna skladba pobude.
Sporočilo večera je bilo jasno: za spodbujanje branja niso potrebni veliki koraki. Dovolj je že nekaj minut na dan, knjiga v rokah in pripravljenost, da se za trenutek odmaknemo od zaslonov in vsakdanjega hitenja. Kot lepo pove tudi izjava Klare Eve Kukovičič, nam branje nenazadnje ponuja nekaj, česar nam v sodobnem tempu pogosto primanjkuje: čas in prostor za notranjo zbranost in raziskovanje brez naglice.
