Mineva 76 let od vrnitve Primorske matični domovini: domoljubna sporočila v optimističnem tonu

Slovenija danes obeležuje 76 let od vrnitve Primorske k matični domovini, do katere je prišlo po podpisu pariškega mirovnega sporazuma leta 1947. S pariškim mirovnim sporazumom so bili velik del Primorske, Istra južno od Mirne, Reka, Zadar in nekateri otoki priključeni nekdanji Jugoslaviji. Takrat se je večina Primorcev, ki so bili več kot 20 let pod fašistično in nacistično okupacijo, pridružila svojim domačim v ograji takratne jugoslovanske federacije. Dan vrnitve Primorski k matični domovini, ki ni dela prost dan, v Sloveniji praznujemo od leta 2005, tokrat pa so državni praznik obeležili tudi najvišji slovenski uradniki: predsednik vlade Robert Golob, predsednica Nataša Pirc Musar in predsednica državneg azbora Urška Klakočar Zupančič.

Predsednik vlade Robert Golob je v pismu ob obletnici zapisal, da je Primorska danes "zgled sožitja in solidarnosti med ljudmi" in dodal, da "nesebična pomoč in sodelovanje temeljita na dialogu, skupnih projektih in zavezanosti k spoštovanju demokratičnih vrednot, na katerih stoji slovenska družba". V nadaljevanju je poudaril pomen "poznavanja lastne zgodovine in identitete, sprejemanja različnosti" ter tudi pomen "sožitja in razumevanja preteklih izkušenj kot opomin miru in spoštovanja" kot predpogoj za gradnjo skupne prihodnosti.

Da je treba spomine na pomembne dogodke iz preteklosti "ohranjati in negovati", je opozorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je predvsem obsodila poskuse "revidiranja slovanske zgodovine in zlorabe le-teh tem v politične namene". Pirc Musarjeva je omenila tudi mlade in izpostavila, da jih je treba nenehno "poučevati in ozaveščati o zgodovinski poti Slovenije v samostojnost", pri čemer je poudarila, da je "probleme mogoče reševati na miren način, ne s silo in oboroženimi spopadi". V zvezi s tem je vse Slovence pozvala, naj bodo proti vojni in nasilju ter naj se odločijo za "mir, aktivno sožitje med narodi in spoštovanje dostojanstva vsakega človeka". Poudarila je tudi, da so "vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic” tisto, na čemer sloni Evropa in da mora Slovenija zato skupaj z Evropo sleditite tem načelom.

Spregovorila je še predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je dejala, da mora Slovenija negovati svojo identiteto, saj je "vsak član njene družbe izjemno dragocen". V zelo domoljubnem tonu je omenila pomen "ponosa na slovensko pripadnost, državno samostojnost in avtonomijo". V zelo optimističnem razpoloženju je izpostavila slovenski značaj, zaradi katerega je Slovenija po njenih besedah ​​obstala in preživela, čeprav je v zgodovini marsikaj preživela.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol