V državni blagajni manjka 735 milijonov evrov: strokovnjaki pravijo, da si še dolgo ne bomo opomogli

Državni proračun je imel v prvih osmih mesecih letos 8,22 milijarde evrov prihodkov in 8,96 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj je tako znašal 735 milijonov evrov, je danes objavil fiskalni svet. Nekatere ukrepe po ujmi, kot so dodatna zadolžitev in dodatne davčne obremenitve, je ocenil kot prenagljene.

Prihodki od davka narasli

Odhodki za blažitev epidemije so znašali 161 milijonov evrov, za blažitev draginje pa 479 milijonov evrov. Primanjkljaj brez upoštevanja odhodkov za blažitev epidemije in draginje je znašal 95 milijonov evrov.

"Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih osmih mesecih tako slabša kot v enakem obdobju lani, saj je bil večji skupni primanjkljaj, t. i. očiščeni saldo, brez interventnih ukrepov, pa se je po lanskem presežku v enakem obdobju poslabšal za 563 milijonov evrov," je v danes objavljeni mesečni informaciji zapisal fiskalni svet.

Prihodki od davka na dodano vrednost so glede na lanskih prvih osem mesecev porasli za 3,9 odstotka na 3,28 milijona evrov, trošarine za 15,4 odstotka na 1,10 milijarde evrov, dohodnina za 7,4 odstotka na 1,04 milijarde evrov.

Upadli so prihodki od davka na dohodek pravnih oseb (-15,7 odstotka na 968 milijonov evrov), iz EU-sredstev (-11,4 odstotka na 539 milijonov evrov) in nedavčni prihodki (-7,7 odstotka na 470 milijonov evrov).

Pri odhodkih so odhodki za subvencije porasli za 40,3 odstotka na 566 milijonov evrov in za investicije za 20,1 odstotka na 771 milijonov evrov, stroški dela so bili višji za 11,1 odstotka in so znašali 2,75 milijarde evrov. Izdatki za obresti so bili s 513 milijoni evrov višji za devet odstotkov.

Nižji transferji za gospodinjstva

Transferji posameznikom in gospodinjstvom so bili nižji za 0,7 odstotka, znašali so 1,28 milijarde evrov. Izdatki za blago in storitve so se znižali za 5,1 odstotka na 881 milijonov evrov, plačila v proračun EU za 9,4 odstotka na 434 milijonov evrov, drugi odhodki pa za 19,5 odstotka na 646 odstotkov, fiskalni svet navaja podatke ministrstva za finance in lastnih preračunov.

"Medletno poslabšanje 'očiščenega' salda je zlasti posledica stagnacije prihodkov po njihovi visoki lanski rasti, v največji meri zaradi padca prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb in sredstev EU ob visoki osnovi iz lani. Občutno nižja je rast prihodkov od DDV zaradi umirjanja povpraševanja. Rast 'očiščenih' odhodkov (brez interventnih ukrepov) je letos ob spremenjeni strukturi sicer nekoliko nižja kot v enakem obdobju lani, a ostaja precej visoka in je v največji meri posledica višje rasti odhodkov za stroške dela zaradi lani jeseni sklenjenega dogovora ter višjih transferjev v sklada socialnega zavarovanja," pojasnjuje fiskalni svet.

Kot pravi, realizacija v osmih mesecih potrjuje njegovo oceno o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja, ki lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v naslednjih letih.

Ni mogoče določiti potrebnih finančnih virov

Avgusta sprejeti drugi rebalans državnega proračuna za letos namreč glede na dosedanjo realizacijo omogoča v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta primanjkljaj v višini 2,4 milijarde evrov. To bi bilo eno milijardo evrov več kot v celotnem lanskem letu in približno dvakrat toliko kot v zadnjih štirih mesecih leta 2020 v času pandemije.

"Dejanska realizacija primanjkljaja do konca leta v z rebalansom omogočenem obsegu bi bila po oceni fiskalnega sveta ob številnih izzivih neupravičena. Ob predstavitvi proračunov za leti 2024 in 2025 pričakujemo, da bo predstavljena tudi realistična ocena letošnje realizacije, ki bi morala biti edina ustrezna osnova za pripravo projekcij," so zapisali.

Avgustovsko ujmo je fiskalni svet označil kot izjemen makroekonomski in javnofinančni šok. Celovita odprava njenih posledic, vključno z ustreznimi prilagoditvami v izogib prihodnjim podobnim dogodkov, bo zahtevala večletne napore tako v smislu finančnih virov kot izboljšanja učinkovitosti javnih institucij pri porabi javnih sredstev za te namene.

"Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka in posledično ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov, ocenjujemo določene do sedaj sprejete ukrepe kot prenagljene," so navedli.

Gre predvsem za odločitev o najemu obsežnih dodatnih posojil v okviru načrta za okrevanje in odpornost, kjer so roki za izvedbo projektov izredno kratki, in se Slovenija že zdaj sooča s precejšnjimi težavami pri izpolnjevanju mejnikov, ter za odločitev o uvedbi dodatnih, čeprav začasnih, davčnih obremenitev prebivalstva in gospodarstva, tudi v luči ohlajanja gospodarske aktivnosti.

"Po oceni fiskalnega sveta bi bilo pred takšnimi odločitvami smiselno počakati na pripravo proračunov za prihodnji dve leti, v katerih bi se lahko s preoblikovanjem prioritet iskalo rezerve pri načrtovanih odhodkih," so navedli.

Glede precejšnjega popravka podatka o rasti bruto domačega proizvoda v lanskem letu - statistični urad je oceno znižal s 5,4 odstotka na 2,5 odstotka - fiskalni svet pravi, da so revizije statističnih podatkov sicer običajen postopek, "vendar tako občutna revizija kot tokrat bistveno spremeni osnovna izhodišča tako za oblikovanje kot tudi oceno makroekonomskih in javnofinančnih politik". Tokratna revizija poleg natančnejše razlage razlogov terja tudi določene napore za izboljšanje kakovosti četrtletnih podatkov nacionalnih računov, meni fiskalni svet.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol