FOTO: Še devetič s ponyji na Vršič (padel je nov rekord)

Cesta iz Kranjske Gore na Vršič je bila še devetič prizorišče tekmovanja Red Bull Goni Pony. Tradicionalen vzpon z legendarnimi, 20-palčnimi kolesi pony na najvišji slovenski prelaz je spet poskrbel za obilo zabave, pa seveda tudi za pravo tekmovalno vzdušje. 

Kolesarji so morali premagati pot, ki obsega 24 tlakovanih serpentin. Start je bil v centru Kranjske Gore, vzpon je bil dolg 13,5 kilometra in visok 801 meter. Pot se na tej razdalji in višini navije okoli 24 tlakovanih serpentin.

"Tlakovane serpentine, hude strmine, glasni navijači ob progi in peklenska konkurenca so izziv, ki se mu ne moreš upreti, pa naj bo tvoj cilj zmaga ali pa osebni rekord, morda le, da prideš do cilja ..." so zapisali organizatorji.

Kdo je zmagal?

Na vrhu sta bila najboljša dva - Martin Hock pri moških in Laura Šimenc pri ženskah. Laura ima tako v žepu že pet zmag na tem tekmovanju in tudi nov rekord, za Martina je bila to prva. Hock je za vzpon na Vršič porabil 44 minut in 20 sekund. Je pa časovni rekord letos padel pri ženskah. Laura Šimenc je premagala kar svojega iz leta 2020, saj je bila tokrat s 44 minutami in 55 sekundami za 53 sekund hitrejša od sebe pred dvemi leti.

Hkrati je bila le 35 sekund počasnejša od najboljšega moškega in je zasedla 4. mesto med vsemi udeleženci. Na koncu je celo šprintala za drugo skupno mesto, a se ji je to potem izmuznilo za 9 sekund, tretje pa le za eno samo sekundo.

Za udeležbo so bila najprimernejša originalna stara 20-palčna kolesa pony, izdelana med letoma 1965 in 1985, ter tudi novejše izvedbe, le da obvezno tiste brez prestav, brez karbonskih delov in z gonilkami, dolgimi največ 18 centimetrov.

Število udeležencev na tekmovanju Red Bull Goni Pony je vsako leto štirimestno, med njimi pa so športniki in rekreativci vseh vrst. Ker ima tekmovanje poleg športnega tudi zabavni obraz, se dogajanju mnogi pridružijo zaradi dodatnega izziva - biti čim bolj retro, ugotavljajo organizatorji.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del