Problem grafitiranja v prestolnici: bi morala mestna občina subvencionirati odstranjevanje grafitov na stavbah v zasebni lasti?

Mestna občina Ljubljana je leta 2015 v okviru kampanje Človek, čuvaj svoje mesto določila 17 lokacij, na katerih je grafitiranje v mestu dovoljeno. Med njimi so številni podvozi in podhodi, ena od lokacij je posebej namenjena tudi navijaškemu grafitiranju.

A kljub temu se število nedovoljenih grafitov, ki so zelo pogosto komentarji na aktualno politično in družbeno dogajanje, zaradi tega ni prav nič zmanjšalo. Že leta 2017 je takratni ljubljanski podžupan Janez Koželj za Delo dejal, da se grafiti množijo tako po obsegu kot po oblikah in tehnikah, v nasprotju z drugimi evropskimi mesti pa se v Ljubljani pojavljajo po vsem mestu, tudi v najožjem mestnem središču in na mestnih spomenikih.

Pa ne le mestne oblasti, nad grafiti se redno pritožujejo tudi meščani. Nedavno se je na spletnem servisu Pobude meščanov pojavila pobuda za to, da bi občina subvencionirala tudi odstranjevanje grafitov na stavbah v zasebni lasti, kar je sicer strošek lastnikov.

"Pridružujem se nedavno objavljeni pobudi za subvencioniranje odstranjevanja grafitov," pa je pred nekaj dnevi zapisal še en Ljubljančan. "Ker je grafitov iz leta v leto več, so ti postali zelo moteči v prostoru. Pojavljajo se na vseh vrstah objektov in celo na drevesih. Vedno več jih je tudi v ožjem centru mesta na sicer urejenih historičnih fasadah. Predlagam, da MOL začne aktivnejše reševati problematiko grafitiranja na sistemski ravni, tako s preventivnimi kot kurativnimi ukrepi ter z ustreznim sankcioniranjem grafitarjev."

Kako lahko ukrepa mestna občina?

V Mestni občini Ljubljana lahko ukrepajo, če se grafit pojavi na javni površini ali objektu v njihovi lasti. Na dediščinskih stavbah v lasti MOL sanacijo izvedejo takoj. Odzovejo se tudi na vsako informacijo o sovražnih grafitih, jih redno pregledujejo in jih v najkrajšem možnem času odstranijo.

"Letno očistimo približno od 2.000 m2 do 6.000 m2. Pri preprečevanju tovrstnega vandalizma sodeluje tudi Mestno redarstvo," so še navedli.

Subvencioniranja odstranjevanja grafitov na stavbah v zasebni lasti pa očitno nimajo v načrtu, saj so ponovno odgovorili, da je odstranjevanje grafitov na zasebni lastnini odločitev lastnika, vendar pa zasebne stavbe ponavadi v sklopu rezervnega sklada zbirajo sredstva tudi za takšne primere.

"Z vidika ohranjanja stavbne dediščine je odstranjevanje zaželeno. Lastnike, ki bi radi preprečili tovrstna dejanja, pozivamo, da sanacijo opravijo čim prej, saj prvi grafit običajno povzroči nadaljnje," svetujejo. 

V zvezi s sankcioniranjem grafitarjev pa so pojasnili, da je zaznavanje tovrstnih prekrškov oteženo, saj mora pooblaščena uradna oseba, mestni redar, na kraju zalotiti kršitelja, da lahko izpelje postopek o prekršku. Njihovi ukrepi na tem področju so zato usmerjeni predvsem v ozaveščanje.