Slovenska občina kot ogledalo vsem v državi: že pred leti našli način, kako se obvarovati pred poplavami

Mesto Grosuplje je bilo v zadnjih 30 letih, pa tudi že prej, večkrat poplavljeno. Največje poplave so jih prizadele leta 2010, ko je nastala precejšnja materialna škoda. V občini so se zato odločili za gradnjo zadrževalnikov. Leta 2008 so z lastnimi sredstvi zgradili zadrževalnik Bičje, ki pred poplavami varuje predvsem naselje Sončni dvori, lani pa so zaključili še z gradnjo zadrževalnika Veliki potok, ki pred poplavami ščiti predvsem središče mesta. Sredstva za slednjega je v celoti prispevala država.

Država bi morala pristojnost prenesti na občine

Po oceni župana Petra Verliča sta oba zadrževalnika ob zadnji ujmi v celoti opravila svoje delo ter občino in mesto obvarovala poplav, do katerih bi sicer zagotovo prišlo. "Tako se je pokazalo, da so naložbe v protipoplavno zaščito tiste, ki lahko zelo omilijo posledice ujm, kot so nedavno prizadele državo," je dejal.

V občini jih sicer za celovito protipoplavno zaščito čaka še urejanje struge Grosupeljščice v samem mestu Grosuplje, ki pa bo manjši zalogaj.

Po besedah Verliča je vsaj v njihovem primeru država v preteklih letih pokazala velik posluh za urejanje protipoplavne zaščite, predvsem pri izgradnji zadrževalnika Veliki potok, ki je bil v celoti državna investicija, občina je omogočila le ustrezne spremembe prostorskih načrtov. Prepričan je tudi, da imamo v Sloveniji dovolj strokovnjakov, ki znajo načrtovati protipoplavne ukrepe.

Prepričan je, da bi morali ustrezne zadrževalnike in drugo protipoplavno zaščito urejati, še preden se gradi stanovanjska naselja in ne obratno. Ocenjuje tudi, da bi morala država pristojnost urejanja in čiščenja vsaj manjših vodotokov prenesti v pristojnost občin. "Na ta način bi bilo vodotoke bistveno lažje in hitreje obvladovati," je dodal.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol