Hišo že gradijo, pristojni pa še vedno ne vedo, kdo se bo vanjo vselil

Na območju Mestne občine Slovenj Gradec bo po zdajšnjih podatkih vladne službe za obnovo po lanskih poplavah in plazovih potrebno najti nov dom za dve družini. Ni pa nujno, da se bo lahko katera od teh dveh družin tudi vselila v donirano hišo, ki jo gradijo ob Podgorski cesti v Slovenj Gradcu.

"Ni župan tisti, ki bo določil družino, ki bo lahko prišla v ta objekt," je ob današnjem postavljanju zidov donirane montažne hiše dejal župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler.

Poudaril je, da morajo prizadete družine najprej dobiti uradni sklep o izselitvi in informacije, kako naprej. Župan upa, da bodo čim prej skupaj z državo prišli do informacije, katera družina se bo lahko vselila v donirano hišo. Bi pa bil Klugler, kot je dejal, kot župan vesel, da lahko v prvi vrsti pomaga svojim občanom.

Če bo interes izrazila katera od dveh družin z območja slovenjgraške občine, bo občina, kot je dejal župan, pospešila postopke do države, da bi jo lahko namenila tej družini. Z eno družino ima danes tudi sestanek. Je pa župan opozoril, da od vlade oz. pristojnega ministrstva pričakuje čim prej tudi informacije o tem, kako je s prenosom donacije v lastništvo družini in kako je z davčnimi vidiki glede tega.

Donirana montažna hiša, ki so jo poimenovali Hiša novega začetka, ima 113 kvadratnih metrov bivalnih prostorov. V celoti so jo pretežno iz slovenskega lesa izdelali v proizvodnih prostorih podjetja Pergola v Radljah ob Dravi. Tam na teden izdelajo v povprečju dve hiši, letno izdelajo okoli sto hiš, od tega jih 70 odstotkov postavijo v Avstriji in Nemčiji, je danes povedal direktor in lastnik podjetja Pergola Vidko Švajger.

V slovenjgraški občini medtem že izvajajo tudi projekte sanacije po lanski ujmi. Potekajo sanacije več odsekov lokalnih cest, za kar so izvajalci že izbrani, izdeluje se tudi projektna dokumentacija za precej drugih projektov, pri čemer pa je najzahtevnejše projektiranje sanacij plazov. V občini imajo evidentiranih osem takšnih plazov, ki grozijo objektom in lokalni infrastrukturo, je povedal župan.

Mestna občina Slovenj Gradec spada med občine, v katerih se je ob lanskih ujmah sprožilo največ zemeljskih plazov. Skupno se je julija in avgusta lani sprožilo 248 plazov, od tega 197 na kmetijskih zemljišč, ostalih 51 pa na cestni infrastrukturi in pri stanovanjskih objektih.

Najobsežnejši in najzahtevnejši plazovi so se sprožili na območju Ozar in Gmajne, Mrakovega hriba v Pamečah, v Suhem dolu in v dolini Velunje. Sanacija plazov je poleg sanacije cest tudi v ospredju programa predvidene porabe prvega nakazila državnih sredstev za sanacijo. Občina je lansko jesen prejela dobrih 21 milijonov evrov predujma za sanacijo.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol