V času, ko so cene goriva pri nas dosegle rekordne ravni, lahko nekaj evrov ostane v denarnici že zaradi načina vožnje, pri tem pa je zanimivo, da hitrost, ki je dolgo veljala za najbolj varčno, očitno ni prava.
Pri kateri hitrosti avtomobil porabi najmanj goriva? Dolgo je veljalo prepričanje, da je najbolj ekonomična vožnja s približno 90 kilometri na uro, toda podatki kažejo nekoliko drugačno sliko. Idealna hitrost naj bi bila nižja, razlog pa se skriva v razmerju med delovanjem motorja, časom vožnje in zračnim uporom.
Poraba goriva namreč ne narašča ali pada preprosto skupaj s hitrostjo. Pomembno je predvsem, kako učinkovito v določenem trenutku deluje motor, na kar vplivajo število vrtljajev, izbrana prestava in obremenitev.
Vožnja v prenizki prestavi je lahko izrazito potratna. Motor takrat deluje pri višjih vrtljajih, poraba pa se poveča. V prvi prestavi lahko denimo trenutna oziroma preračunana poraba dosega tudi okoli 15 litrov na 100 kilometrov, medtem ko se pri vožnji v višji prestavi občutno zmanjša, saj motor deluje v ugodnejšem območju.
Toda obstaja še en dejavnik, ki ga pri razmišljanju o varčni vožnji hitro spregledamo – čas. Če bi 100 kilometrov prevozili s hitrostjo 20 kilometrov na uro, bi za pot potrebovali pet ur. Motor bi ves ta čas deloval. Pri višji hitrosti isto razdaljo opravimo precej hitreje, zato vprašanje ekonomičnosti ni odvisno zgolj od hitrosti, ampak od kombinacije časa in pogojev, v katerih pogonski sklop deluje.
To se pozna tudi na bencinski črpalki
Raziskava francoskega strokovnega centra Cerema je pokazala, da razmerje med hitrostjo in porabo spominja na nesimetrično črko U. Pri nizkih hitrostih, približno med 10 in 40 kilometri na uro, je poraba razmeroma visoka. Ko hitrost povečujemo, začne padati. Najnižjo točko naj bi dosegla pri približno 70 kilometrih na uro.
Glavni razlog je zračni upor, ki pri višjih hitrostih postaja vse pomembnejši. Že okoli 80 kilometrov na uro naj bi postal eden ključnih dejavnikov, pri nadaljnjem pospeševanju pa njegov pomen hitro narašča. Zračni upor namreč ne narašča linearno s hitrostjo, temveč je približno sorazmeren s kvadratom hitrosti. Če hitrost podvojimo, je sila zračnega upora pri sicer enakih pogojih približno štirikrat večja. Moč, potrebna za njegovo premagovanje, pa z večanjem hitrosti narašča še izraziteje.
To se hitro pozna tudi na bencinski črpalki. Po podatkih iz izhodiščnega gradiva lahko povečanje hitrosti s 100 na 120 kilometrov na uro pomeni približno 20 odstotkov večjo porabo goriva. Zato je lahko razlika med umirjeno in hitro avtocestno vožnjo precej večja, kot bi sklepali zgolj iz nekaj deset kilometrov na uro razlike na merilniku hitrosti.
Še izraziteje se fizika pokaže pri električnih avtomobilih. Večji zračni upor zahteva več energije iz baterije, kar neposredno zmanjšuje doseg. Omenjeni testi kažejo, da lahko razlika med vožnjo s 110 in 130 kilometri na uro pomeni več kot četrtino dodatne porabe energije.
Ob teh cenah je še kako pomembno
Univerzalne hitrosti, pri kateri bi prav vsak avtomobil porabil najmanj, sicer ni. Na dejansko porabo vplivajo motor oziroma pogonski sklop, menjalnik, aerodinamika, masa avtomobila, pnevmatike, naklon ceste, veter, temperatura, promet ter način pospeševanja in zaviranja. Toda osnovno pravilo ostaja preprosto: izjemno počasna vožnja ni nujno najbolj varčna, prav tako pa z večanjem hitrosti zaradi zračnega upora poraba začne hitro naraščati.
Pri klasičnem avtomobilu se lahko območje najbolj ekonomične enakomerne vožnje v ugodnih razmerah - kot rečeno - pojavi nekje okoli 70 kilometrov na uro. Ob rekordno dragih obiskih bencinskih črpalk je zato lahko pomembno tudi, kako močno pritiskamo na plin. Nekaj minut, pridobljenih z višjo hitrostjo, ima lahko svojo ceno tudi v litrih goriva.
