Rebeka Sivka | 21. 11. 2022, 20:00

Delo poštarja skozi Ivanove oči: o zahtevnih vremenskih razmerah, neizbežnih napakah in ljubezni do službe

Aleksandra Saša Prelesnik

Približuje se december in z njim praznični čas, ki ga nestrpno pričakuje mnogo ljudi. A zadnji mesec v letu predstavlja največ dela poštarjem. Ti morajo zaradi obilice paketov in mraza na delovnem mestu dati vse od sebe. "Z dobro voljo se da narediti vse," pravi Ivan, ki dela na Pošti Slovenije zadnjih nekaj let. 

Ivan Simić je 43-letni Srb, ki se je pred leti preselil v Slovenijo, kjer si je želel ustvariti novo, boljše življenje. Na spletni strani Pošte Slovenije je zasledil oglas za delo poštarja in se prijavil. Izkušenj in pričakovanj ni imel, vseeno pa je bil pripravljen na nove izzive. Pot ni bila najlažja, a je z dobro voljo in potrpežljivostjo sčasoma usvojil delo poštarja. 

Vedno povezan s Slovenijo

43-letnik je od nekdaj oboževal slovenske izdelke. Ko je bil otrok, mu je oče kupil Elanove smuči, nato je vozil Rogovo kolo. Rad je imel Fructalove sokove. V rodni državi je delal v treh slovenskih podjetjih (Gorenje, Emona in Mercator). Slovenija mu ni bila všeč zgolj zaradi kakovostnih produktov, temveč tudi zaradi ekonomskih razlogov, kar je odkrito povedal na razgovoru za delo poštarja. 

Aleksandra Saša Prelesnik

"Slovenija je zelo lepa država, navsezadnje je tudi ekonomsko močnejša od Srbije. Na razgovoru nisem želel skrivati, da se hočem preseliti zaradi boljše finančne prihodnosti, njim pa je bila moja iskrenost všeč," je povedal Simić za Metropolitan. Dva tedna po razgovoru, ki ga je opravil v Srbiji, so mu sporočili, da ima novo službo. Pred začetkom dela je moral opraviti zdravniški pregled in počakati na delovno vizo. Nato se je v Ljubljani lotil dela. 

Težki začetki

Na Pošti Slovenije so istočasno začeli delati tudi drugi Srbi, ki pa so že imeli izkušnje s poštarskim delom. Simić jih ni imel, kar je na začetku predstavljalo težavo. Ker ni imel poštarskega izpita, je najprej delal kot pripravljavec pošiljk. Pri učenju so mu predvsem pomagala številna izobraževanja, ki jih organizira Pošta Slovenije."Teh izobraževanj je veliko in so izjemno dobra. Nekomu, ki nima izkušenj, omogočijo, da se nauči praktično vse." 

Aleksandra Saša Prelesnik

Dež, veter, vročina ...

Kako pravzaprav poteka njegovo delo? Na delovnem mestu mora biti ob 6. uri zjutraj, če je dežuren, že uro prej. Najprej pripravi pakete in pisma. Vse razporedi v dve vreči, ki jih nato skupaj z reklamami odpelje voznik. Ob 8. uri začne delo na terenu. Do 10. ure je več dela zaradi položnic, nato je tempo bolj umirjen. 

Delovni čas je nepredvidljiv in skoraj vsak dan drugačen. Včasih je Simić v službi zgolj do 11. ali 12. ure, drugič do 16. ali 15. ure. Delovni čas je odvisen predvsem od števila sodelavcev - če kdo izmed njih odide na bolniško, mora 43-letnik pokriti tudi njihov teren. 

Aleksandra Saša Prelesnik

Poštarji delajo izključno na terenu in v vseh vremenskih razmerah, kar ni vedno preprosto. 

"Ko so slabe vremenske razmere, je težko. Dežuje, piha, poleti je pasja vročina. A na koncu se z dobro voljo da narediti vse."

Pri delu jim pomagajo prevozna sredstva. Poštarji uporabljajo kolesa, električna kolesa in avte. Prevozno sredstvo je izbrano glede na velikost terena in vreme. 

Napake se dogajajo

Prej ali slej se zgodijo spodrsljaji. "Kdor dela, ta dela napake. Če poštar reče, da ni ničesar naredil narobe, laže. Napake se dogajajo, vsi smo samo ljudje. Na koncu dneva se da vse popraviti." Simić je povedal o svoji napaki, ki se je najbolj spomni: "Zgodilo se mi je, da v neki zgradbi nisem uspel najti imena in priimka od gospoda in sem ta paket vrnil nazaj. Nisem vprašal poštarja, ki je bil na istem terenu. Čez teden dni je prišla pritožba." Nadrejeni ga je opozoril na napako, sam pa se je iz nje veliko naučil.

Aleksandra Saša Prelesnik

Zaradi želje po boljšem delu imajo poštarji enkrat tedensko sestanek z vodjo pošte, kjer razpravljajo o morebitnih napakah in izboljšavah. 

Izjemna fizična pripravljenost

Simić ima rad svojo službo, ker je zaradi nje v direktni komunikaciji z ljudmi. Meni, da mora biti vsak poštar komunikativen, ustrežljiv, energičen in pripravljen na zahtevne vremenske razmere. "Če bo poštar slabe volje, se bodo stranke prej ko slej pritožile in potem bo moral odgovarjati šefu." 

Prav tako je prednost, če je poštar v dobri fizični pripravljenosti. 43-letnik to vsekakor je. "Letos sem na ljubljanskem maratonu pretekel 21 kilometrov. Tečem že 20 let, štirikrat na teden. Fizična pripravljenost mi pomaga tudi na terenu. Mi predstavlja neke vrste meditacijo," pove energičen poštar. 

Osebni arhiv Ivana Simića

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.