Kreativna baza | 22. 6. 2023, 08:30
O čem bi Tavčar pisal danes? "Najbrž ne bi bil prav prizanesljiv"
Letos obeležujemo 100. obletnico smrti znamenitega pisatelja Ivana Tavčarja, ki je zagotovo eden najbolj pomembnih slovenskih avtorjev vseh časov. V spomin nanj so se poklonili s projektom Tavčarjevo leto, predsednica programskega odbora pa je literarna zgodovinarka in teoretičarka dr. Urška Perenič, ki je gotovo ena največjih poznavalk Tavčarja, pa tudi drugih domačih avtorjev. Poglejte, kaj nam je zaupala v pogovoru.
Ste predsednica programskega odbora Tavčarjevega leta. Je Tavčar med vašimi najljubšimi avtorji?
Ivan Tavčar je gotovo v naboru avtorjev, ki so mi najbližje, skupaj z Jurčičem, Kersnikom, Luizo Pesjakovo, ko se gibamo v drugi polovici 19. stoletja, čeprav me zelo privlačijo tudi avtorji iz starejših obdobij, med njimi npr. Linhart in Vodnik, in seveda poznejših časov, kjer ne gre spregledati ustvarjalcev slovenske literarne moderne, med vojnama pa zlasti literatov, ki so se v popularni zavesti zapisali kot predstavniki socialnega realizma, jaz pa mislim predvsem, da so sijajni in veliki pripovedniki (npr. Prežih, Bevk).
Katero njegovo delo ste največkrat prebrali?
Iskreno, ne vem, ker literaturo, ki jo imam rada in jo povrhu predavam zlasti pri predmetu Obdobja in slogi v slovenski književnosti, prebiram nenehoma. Ampak najbrž bo to eno izmed tistih treh del, ki jih je Tavčar tudi sam postavljal najvišje in so med njegovimi estetsko najbolj dovršenimi deli, prav tako pa si jih je želel videti ponatisnjene po smrti: cikel "slik iz Loškega pogorja" Med gorami, kmečka povest Cvetje v jeseni, ki je širši slovenski javnosti morda najbolj poznana po zaslugi Klopčičevega filma z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem v vlogah Mete in Janeza, ter zgodovinski roman Visoška kronika.
Bi rekli, da je njegovo pisanje aktualno še danes?
Tavčar je vendar pisatelj za vse čase, kakor to velja za vso vrhunsko ustvarjalnost. Ne vem sicer, ali nas lahko v vseh časih nagovarja enako močno, čeprav nam ima gotovo vedno znova kaj povedati. Klasika navdušuje z lepoto jezika in sporočila, v njej je shranjen naš zgodovinski in skupnostni spomin, literarna klasika je del naše duhovne in kulturne dediščine - in kot taka nedotakljiva (če bi kakega nadobudnega prenavljavca učnih načrtov z argumentom, da je mladi iz tega ali onega razloga ne razumejo, slučajno zaskominalo po tem, da jo iz učnih načrtov izloči).
View this post on Instagram
V okviru Tavčarjevega leta zdaj poteka veliko aktivnosti. Nekaj smo jih že zamudili, ampak kaj zanimivega nas še čaka?
Večina mojih energij letos je pravzaprav usmerjenih v prebiranje Tavčarjeve literature, študij vsega, kar nam je zapustil, in pisanje knjige, ki bo izšla predvidoma jeseni pri ugledni založbi Beletrina - in ne želi biti le poklon Tavčarju ob obletnici, tudi ne samo izraz moje ljubezni do klasikov slovenskega realizma, marveč tudi jasno sporočilo, kaj so ali bi morale biti še naprej jedrne teme slovenske oz. slovenistične literarne vede. Prav tako pa bo jeseni, točneje, v prvem tednu novembra na TV Slovenija premierno predvajan izobraževalno-dokumentarni filma o Ivanu Tavčarju (in sicer v sklopu serije (Ne)znana poglavja iz slovenske zgodovine), ki smo ga posneli ravno maja in pri katerem sem imela čast sodelovati kot strokovnjakinja pod scenaristično taktirko Tatjane Markošek.
Milena Zupančič v filmu Cvetje v jeseni
Pred kratkim sta bili z igralko Mileno Zupančič v Narodni galeriji in ob Tavčarjevi sliki kustosinji za en dan. Kaj sta povedali?
Presenetilo me je, koliko ljudi je prišlo, predvsem starejših, ki jih zanima Ivan Tavčar, pa tudi njegova žena Franja, ki mu v upodobitvi Jurija Šubica dela družbo na steni Narodne galerije. Sama sem skušala predvsem kolikor mogoče nazorno in zanimivo predstaviti življenjsko in ustvarjalno pot Poljanca, obiskovalce pa sem nekoliko pozabavala z anekdotami in pričevanji iz njegovega ne prav kratkega življenja, medtem ko je Milena Zupančič zlasti govorila o svoji izkušnji v vlogi Mete in svojem prvem srečanju s Tavčarjem oz. njegovim Cvetjem v jeseni v otroštvu, ko si niti približno ni mogla domišljati, da bo nekoč zaigrala v filmu, posnetem po Tavčarjevi predlogi. Seveda pa sva tudi komentirali slike (tak je namreč koncept projekta "Kustos za en dan"). Iz depoja so tisti dan prinesli še eno, domnevno Tavčarjevo slikarsko upodobitev, ter karikaturno podobo pisatelja izpod rok Hinka Smrekarja.
View this post on Instagram
Kaj mislite, da bi Tavčar pisal danes?
V teh, milo rečeno, čudnih časih bi imel Tavčar več kot dovolj gradiva za to, da na novo spiše antiutopijo 4000. Kaj bi nam povedal, pa si lahko le mislim, čeprav najbrž ne bi bil prav prizanesljiv.
Ustvarjalnost Ivana Tavčarja je preučeval tudi akad. prof. dr. Matjaž Kmecl, ki bo naslednje leto praznoval 90 let. Kako blizu pa so vam njegova dela?
Kakor sem že večkrat dejala, akademika Kmecla zelo cenim, saj je za slovensko oz. slovenistično literarno vedo veliko pomembnega storil. Z njim me na svojevrsten način povezujeta tako Tavčar kot Jurčič (Pohvala z njegove strani za mojo knjigo o Jurčiču ima zato prav posebno vrednost!) pa tudi dejstvo, da je še pred mojimi časi na istem oddelku predaval slovensko književnost, in sicer s poudarkom na 19. stoletju, kjer je tudi moje srce in jedro mojega znanstvenega zanimanja. Zato me je pred časom toliko bolj začudilo, da navkljub najvišjemu akademskemu nazivu ob upokojitvi ni prejel zaslužne profesure, za kar sem v luči omenjene obletnice tudi dala pobudo na matičnem oddelku. Če pa me sprašujete o njegovih knjigah, pa lahko na kratko rečem, da so neverjetno pobudne, pa ne samo za tiste, ki se s slovensko literaturo ukvarjamo profesionalno, temveč za vse, ki jih ta literatura vsaj nekoliko zanima.
Imate raje svoje raziskovalno delo ali uživate tudi med predavanjem študentom?
Hvala za vaše vprašanje, ker lahko ponovim, da je oboje na univerzi humboldtovskega tipa, kakršna je tudi ljubljanska, neločljivo povezano. Humboldtovo stališče je bilo, da je odlika univerzitetnega profesorja predvsem samostojno znanstvenoraziskovalno delo, ne pedagoška usposobljenost - torej širina in globina profesorjevega znanja.
Predavate o slovenski književnosti s poudarkom na 19. stoletju, a vseeno - kako ocenjujete sodobno literarno produkcijo? Se kaj bojite, da bomo imeli kmalu več pisateljev kot bralcev?
Pravzaprav predavam kar celotno zgodovino slovenske književnosti. Prejle sem omenila enega izmed svojih predmetov, in sicer Obdobja in slogi v slovenski književnosti, kjer sežemo nazaj do Brižinskih spomenikov in krepko zakorakamo v čas po drugi svetovni vojni. Zato skušam glede vse naše književnosti ohranjati dobro kondicijo. Kar zadeva čisto sodobno produkcijo, pa lahko rečem, da jo spremljam, da pa bo moralo preteči še kar nekaj vode, da bi jo lahko ustrezno ovrednotili. Zanimivo bi bilo videti, kaj bo od nje po preteku desetletij ostalo na situ. Se pa prav nič ne bojim tega kar pravite. Bolj mi je žal, da morajo zaradi ne preveč dobrih ali celo slabih knjig, ki se jih nezasluženo kuje v zvezde, na svojega bralca čakati dobre in celo odlične knjige. A verjamem, da jih bo nekoč prav ta odkril in tudi prebral.
Avtorju ikoničnih zgodb iz življenja Poljanske doline, vodilnemu ustvarjalcu slovenskega realizma in enega naših največjih pripovednikov vseh časov se bodo poklonili z bogatim utripom raznovrstnih praznovanj skozi celotno Tavčarjevo leto. Tukaj si lahko ogledate program prireditev Tavčarjevega leta.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
