27. 4. 2022, 08:00
Je za upad prebivalstva kriv covid?
Najnovejši podatki kažejo, da nas je nekoliko manj kot četrtletje poprej. Se je število prebivalcev v Sloveniji skrčilo zgolj začasno, ali pa gre za obrat v trendu?
V Sloveniji smo do leta 2020 zaznavali pozitivno rast prebivalstva, najnovejši podatki za zadnje četrtletje leta 2021 pa rišejo drugačno zgodbo.
V zadnjem četrtletju prejšnjega leta je umrlo 2.073 več ljudi kot se jih je rodilo, v državo pa je prispelo 545 več ljudi, kot jo je zapustilo, poroča Statistični urad RS.
To pomeni, da je imela Slovenija ob koncu lanskega četrtletja okrog 1500 prebivalcev manj kot v začetku.
Je za upad prebivalstva kriv covid?
Padec bi lahko pripisali presežni smrtnosti in upočasnitvi priseljevanja zaradi pandemije in ukrepov za njeno omejevanje.
Vendar pa je v istem obdobju leto poprej umrlo celo več ljudi (8.436) kot v meritvenem obdobju (6.720).
V državo se je priselilo 6.662 ljudi, kar je tudi več (1,5 odstotkov) kot v istem obdobju leta 2020.
Se je pa iz države odselilo 6.117 prebivalcev ali za 20 odstotkov več kot v letu poprej. Pri tem je bilo odseljenih državljanov Slovenije (1.518) nižje od števila odseljenih tujih državljanov (4.599).
Ukrepi v zvezi s preprečevanjem širjenja pandemije tako na padec prebivalstva po vsej verjetnosti niso imeli bistvenega vpliva, pač pa se je iz države odselilo več ljudi, kot v istem obdobju leto poprej.
Negativen naravni prirast, pozitiven selitveni prirast
Do leta 2020 je bila v Sloveniji ne glede na negativen naravni prirast, zaznana pozitivna rast prebivalstva. To pomeni, da je prebivalstvo rastlo predvsem na račun pozitivnega selitvenega prirasta.
V Slovenijo se je leta 2020 priselilo 17.745 več ljudi, kot se jih je izselilo.
Se trend rasti prebivalstva na račun pozitivnega selitvenega prirasta počasi obrača?
Vsak osmi prebivalec se je v Slovenijo priselil iz tujine
Od 250.000 prebivalcev Slovenije s prvim prebivališčem v tujini jih ima več kot polovica slovensko državljanstvo.
Nekateri od teh so bili rojeni v tujini kot slovenski državljani, drugi pa so postali slovenski državljani z naturalizacijo.
Največ priseljencev v Sloveniji je iz nekdanje Jugoslavije.
Med temi so najštevilnejši tisti, katerih prvo prebivališče (po njihovem rojstvu) je bilo v Bosni in Hercegovini (108.000), sledijo po številu tisti, katerih prvo prebivališče je bilo na Hrvaškem (45.000), in nato tisti s prvim prebivališčem v Srbiji (25.000).
