Znašel se je v res nezavidljivi situaciji.
Najemniško razmerje je eno tistih področij vsakdanjega življenja, kjer se pravni okvir in človeški odnosi pogosto zapletejo v vozle, ki jih ni lahko razrahljati. Javnost je praviloma bolj pozorna na zgodbe o nepoštenih najemodajalcih, previsokih najemninah, izkoriščanju in negotovosti najemnikov ter prostorih, ki nikakor niso primerna za bivanje, pa se kljub vsemu oddajajo – o tem smo v preteklosti že precej poročali.
Toda obstaja tudi druga plat. Včasih se razmerje obrne: najemodajalec se znajde v položaju, ko ima pravno zvezane roke, finančno pa je obremenjen in brez učinkovitih vzvodov za zaščito lastnine. Ena takšnih zgodb je v zadnjih dneh sprožila burno razpravo na slovenskem delu Reddita. Gre za Slovenca, ki se je znašel v dolgotrajnem in očitno izčrpavajočem sporu s svojo najemnico.
"Kaj sploh še lahko storim?" je obupano zapisal in predstavil svojo zgodbo.
"Najemnica, stara 70 let, ne plačuje najemnine. Pisno odpoved je dobila marca lani, potem pa preko odvetnika še novembra lani, ker naj moja pisna odpoved ne bi bila dovolj. Rok za izselitev je potekel. Položnice prihajajo po novem na moje ime in naslov. Prej so prihajale kar k njej v stanovanje, niti ne vem, če jih je plačevala, saj mi ni hotela pokazati odrezkov. Sem ji ta mesec večkrat nesel položnice, da mi da denar zanje, vendar ne odpira vrat. Tudi ključavnico je zamenjala in ne bi smela. Kaj storiti? Policija noče nič s tem. Elektrike ne smem odklopiti. Vrat ne smem razbiti, ključavnice ne smem zamenjati. Naj ji plačujem poloznice, da se bo grela na moj račun?"
Morda vas zanima tudi:
- Stanovanje je oddal mladima najemnikoma – ko je čez nekaj časa vstopil vanj, ni mogel verjeti svojim očem
- Nezaslišan oglas za najem stanovanja: vsak drugi vikend v mesecu ga morate prepustiti lastniku
Pravni sistem ne ponuja rešitev
Njegova zgodba žal ni osamljena. Že pred časom je za enega slovenskih portalov svojo izkušnjo delila najemodajalka, ki je imela to smolo, da je stanovanje v najem oddala prevarantskemu paru. Ta je na družbenih omrežjih objavljal fotografije razkošnega življenja, najemnine pa nista plačevala.
Najemnica je morala vložiti tožbo za izselitev, v njeno korist je bilo razsojeno po sedmih mesecih. Po dobljeni tožbi je bilo treba vložiti še izvršbo za izselitev. Zaradi različnih razlogov se je ta nekaj časa zamikala, potem pa je končno dočakala deložacijo.
Celoten sodni postopek jo je olajšal za približno 3000 evrov, stanovanje pa je bilo ob prevzemu v izjemno slabem stanju. Najemnika, za katera je pozneje ugotovila, da sta sive lase povzročala že prejšnji najemodajalki, sta s sabo odnesla celo kavč.
Na to, kako dolgo meljejo pravni mlini, so lastnika opozorili tudi sodelujoči na forumu. "Če nimaš neposredno izvršljive pogodbe, bo trajalo kakšno leto, dve. Potrebna je tožba in nato izvršba. Vse skupaj računaj še 2 do 3 jurje stroškov, poleg neplačanih računov in najemnin," je zapisal nekdo, drugi pa je bil bolj grob: "Pravno legalno gledano 2-3 tožbe in cca 3 leta kasneje bo najemnica zunaj. Tebi pa bo ostala gora položnic in cel kup neplačanih najemnin, če imaš srečo, bo stanovanje vsaj nepoškodovano. To vse ti nudi ta naša krasna pravna država v zameno za 25% davek na najemnino," je zapisal nekdo.
Zato so mu predlagali drugačne rešitve, ki so sicer pravno gledano rahlo v sivi coni. "Mi smo počakali, da gospoda ni bilo doma, vdrli v stanovanje, zraven imeli tri priče, da se nismo dotaknili ničesar, zamenjali ključavnico in mu pustili napis, kako lahko pride nazaj v stanovanje. Ko je poklical, je imel tri ure, da sprazni stanovanje, in to je bilo to," se bere eden izmed komentarjev.
Podobno je postopal še en uporabnik. "Smo imeli takšno situacijo. Ko je bil najemnik na dopustu, smo s pomočjo ključavnicarja vlomili, menjali ključavnico in vse njegove stvari dali (po dogovoru z ostalimi lastniki v bloku) v sobo v kleti. Dali smo mu en teden, da to sobo izprazni, sicer bi šlo vse na deponijo. Skratka, rekli smo si, naj on toži, če hoče, namesto da to traja več let in tožimo mi. Pobasal je stvari in ga nismo več videli. Je pa klical policijo, ki je prišla in seveda ugotovila, da smo mi lastniki in imamo vso pravico biti v stanovanju, zato so odšli."
Opisana situacija bi se sicer lahko zapletla, če bi se najemnik dejansko odločil za tožbo. Zato so se našli tudi komentatorji, ki so pripomnili, da je to samo še en primer, ki jasno kaže, zakaj se številni lastniki sploh ne želijo več odločati za oddajanje stanovanj.
Čeprav je vsak primer specifičen, pravni okvir v Sloveniji res določa nekaj jasnih izhodišč, ki so bila večinoma že omenjena v razpravi:
- Samovoljni ukrepi niso dovoljeni. Odklop elektrike, menjava ključavnic ali fizičen vstop v stanovanje brez sodne odločbe lahko pomenijo kršitev zakonodaje in se obrnejo proti lastniku.
- Tožba za izpraznitev stanovanja je običajno neizogibna, če najemnik po odpovedi ne zapusti nepremičnine.
- Stroški obratovanja, ki so vezani na lastnika (če so pogodbe prepisane nanj), so začasno njegova odgovornost, a jih lahko kasneje uveljavlja v postopku.
- Dolgotrajnost postopkov ostaja eden največjih problemov – tudi ob jasnih kršitvah lahko izselitev traja mesece ali celo leta.
- Pravniki pogosto opozarjajo, da je ključna dobro pripravljena najemna pogodba in hiter odziv ob prvih kršitvah, a tudi to ni vedno zagotovilo za hitro rešitev.
Zgodba s Reddita tako ni ne prva ne zadnja, ki razkriva, kako slabo je zastavljen sistem, ko pride do najemov v Sloveniji. Zanesljivi najemniki, ki bi radi bivališče najeli dolgoročno, nimajo zagotovila, da si najemodajalec ne bo premislil in jih izselil.
Po drugi strani pa so tudi dolgotrajni postopki, skozi katere morajo najemodajalci, da se znebijo neodgovornih najemnikov, nevzdržni. Ob vse večji stanovanjski krizi bi bilo tako nujno razmišljati o rešitvah, ki bodo hkrati pravične, učinkovite in človeške.
Novo na Metroplay: