Letos bo pustni torek 17. februarja, že pred tem pa bo marsikje po Sloveniji zelo živahno.
Dogajanje po Sloveniji bo v naslednjih dneh v znamenju pustnih norčij, saj bodo v mnogih krajih potekale številne pustne prireditve in povorke. Največ obiskovalcev pričakujejo na tradicionalnih povorkah na Ptuju ter v Cerknem in Cerknici.
66. Kurentovanje
S tradicionalnim nočnim kurentovim skokom, ko se kurenti že več kot dve desetletji zberejo ob ognju na domačiji princa karnevala v Budini, se je na Ptujskem uradno že začelo pustno obdobje. Veselo bo od sobote, 7. februarja, vse do 17. februarja. Organizatorji napovedujejo več kot 8500 sodelujočih in ponovno več kot 100.000 obiskovalcev, ob tem pa izpostavljajo več sprememb v lokacijah dogodkov, mednarodna priznanja ter skrb za dostopnost in dobrodelnost.
Osrednje dogajanje med drugim vključuje dve glavni povorki. Otvoritvena etnografska povorka bo potekala 7. februarja, mednarodna karnevalska povorka pa bo 15. februarja združila okoli 3300 udeležencev.
Med osrednjimi dogodki je dan kurentovih in korantovih skupin, ki bo posvečen nosilcem pustne dediščine, ter nočni spektakel, ki ga letos s sobote spet vračajo na petek, 13. februarja. Posebno pozornost bodo letos namenili tudi družinam z otroki, saj bodo 11. februarja pripravili otroško rajanje.
Celoten program si lahko ogledate na povezavi.
Pridejo tudi politiki
Letošnje Kurentovanje bo potekalo v predvolilnem času, zato ptujska županja Nuška Gajšek pričakuje večje število visokih gostov. Ob tem je napovedala, da bo mesto te priložnosti izkoristilo za dodatno promocijo Ptuja.
Dvajseti princ ptujskega karnevala Miro Kokol je ob prevzemu vloge poudaril simbolni pomen funkcije. "Vloga princa je čast in zaveza, da spoštujemo preteklost, negujemo sedanjost in ustvarjamo prihodnost, v kateri bo pust še naprej združeval ljudi vseh generacij," je dejal ter spomnil, da bo oblast prevzel 7. februarja in ključe mesta vrnil 17. februarja.
Program v karnevalski dvorani na Kampusu Sava Ptuj bo pester. Šest koncertnih večerov se bo začelo 6. februarja z Miranom Rudanom, Vilijem Resnikom in skupino Zvita Feltna, sledili bodo še nastopi Severine, otroški Poližur, tradicionalni Kurentanc s Petrom Grašem ter koncerti na pustno soboto.
Zmajev karneval v Ljubljani
Pustna tradicija v Ljubljani ima dolgo zgodovino in združuje ljudske običaje, mestne karnevalske prireditve in sodobne oblike praznovanja. Večje karnevale, sprevode in pustovanja pripravljajo tudi v drugih krajih Osrednjeslovenske regije, denimo v Kamniku, na Igu, na Viru, v Medvodah in na Dobrovi.
Ljubljanski zmaj bo na letošnjo pustno soboto, 14. februarja, povedel po starem mestnem jedru živopisni sprevod maškar na tradicionalnem Zmajevem karnevalu. Ta se bo začel ob 11. uri in končal ob predvidoma 14. uri.
Povorka se bo začela na Novem trgu, nadaljevala čez Čevljarski most, mimo Mestne hiše, čez Tromostovje in Prešernov trg, ter po Wolfovi ulici do Kongresnega trga.
Pust v Cerknici
Poseben pečat ima tudi pustni karneval v Cerknici, ko ulice zavzamejo coprnica Uršula, Povodni mož, Jezerko, Ščuka Velikanka, Butalci in druge pustne maske. Jubilejno 51. Pustovanje bo potekalo med 9. in 18. februarjem, s številnimi dogodki za vse generacije. Pustno društvo Cerknica bo letos praznovalo tudi PUSTOLETJE+1, nadaljevanje pol stoletja festivala.
Glavni dogodki:
- Petek, 13. februar – petkova pustna zabava
Velika glasbena pustna zabava s priznanimi izvajalci in DJ‑em pod šotorom. - Sobota, 14. februar – otroška maškarada
Tradicionalna otroška pustna maškarada s pestrem programom za otroke. - Nedelja, 15. februar – veliki pustni karneval (Zlata ohcet)
Veliki tradicionalni karneval s pustnimi liki, velikimi figurami in gostujočimi maskami ter rajanje po povorki v središču Butal. - 10. februar – 31. marec – pustna razstava
Razstava pustnih motivov in umetniških del, na ogled med pustnim tednom in do konca marca. - Sreda, 18. februar – pokop pusta
Zaključna tradicionalna prireditev, kjer se simbolično poslovi pust in se vrne posvetna oblast.
Cerkno
Ena najbolj prepoznavnih tradicionalnih pustnih skupin v Sloveniji so tudi Cerkljanski laufarji. Za najstarejše pa na Slovenskem veljajo škoromati, značilne predsvem za območje Brkinov.
Laufarija Cerkno je pustni običaj, ki po mnenju strokovnjakov izhaja še iz poganskih obredov. Pisnih gradiv o njenem nastanku ali poreklu ni, pozna se samo ustno izročilo. Zaradi različnih vzrokov običaj ni bil živ od pričetka prve svetovne vojne, pa vse do leta 1955. Takrat so domači fantje na pobudo domačina Petra Breliha in pod strokovnim vodstvom dr. Nika Kureta, pričeli z obnovo skoraj že pozabljenega običaja.
