Kaj veste o kurentih? "Kurent nikoli ni bil in nikoli ne bo karnevalska maska"

Na Ptuju poteka že 63. Kurentovanje, največji slovenski pustni karneval, ki ga v organizirani obliki poznamo že od leta 1960. Oblečeni v ovčjo kožo, z zvonci okrog pasu, masko z rogovjem na glavi in gamašah na nogah kurenti za večino ljudi predstavljajo pustno šemo. Aleš Ivančič, direktor Zveze društev kurentov, ki me sprejme v nedavno odprti Kurentovi hiši na Ptuju, mi takoj razloži, da kurent nikakor ni pustna šema, s takšnim razumevanjem pa da mu delamo krivico.

Kdo je pravi kurent in kaj počne?  

Pravi kurent je nekdo, ki mu je bilo poslanstvo kurenta predano z ljudskim izročilom na območju Dravskega in Ptujskega polja, v Halozah in na obronkih Slovenskih goric. Biti kurent je nekaj, kar ti je položeno v zibelko, gre za prenos dediščine in vrednot z očeta na sina.

S kurentovanjem nekje v 80. letih prejšnjega stoletja je začelo prihajati do porasta oblačenja v kurenta, s čimer se je tradicija na nek način izrodila in je danes kurent lahko že skoraj vsak. Dogaja se nam, da srečamo skupine kurentov iz Postojne, iz Novega mesta ter iz drugih regij po Sloveniji, ki ne razumejo kurentovega poslanstva. Vzeli so si ga za pustno masko, kar pa kurent nikakor ni, temveč je del naše nesnovne kulturne dediščine. Zveza društev kurentov žal tu nima nobenega vpliva in ne vemo, kako bi to zajezili. 

"V 80. letih prejšnjega stoletja je prišlo do porasta oblačenja v kurente, morda je to takrat postalo ljudem bolj dostopno, a pravega razloga za to množičnost niti sam ne poznam.” 

Koliko je kurent star, ali obstaja kak podatek, iz katerega časa izvira?

Podrobnejši opis kurenta najdemo v zapisu kronike župnika in kronista v cerkvi sv. Marka v Markovcih, Mateja Slekovca. Zapis je nastal okrog leta 1896, kurent pa je opisan kot zelo zanimiva spaka, ki je "videti, kot da bi iz pekla pobegnil in se pobratil s samim Luciferjem". Markovce, ki so bili takrat še vas pod Ptujsko regijo, danes pa so samostojna občina, dojemamo kot dom kurentije in kurentov.

Vendar je zgodovina kurenta mnogo daljša, že nekateri ljudski reki iz Haloz iz 18. stoletja so ga omenjali, vaščani pa so kdaj kakšno zdravo Marijo zmolili tudi za kurenta, kar govori o tem, da so bili z njim povezani že veliko prej. Omenja ga tudi slovenska literatura, kasneje je o njih pisal Cankar.

Pa se je kurent vedno pojavil ob istem času?

Kurenta je bilo možno videti izključno v času od svečnice, torej od 2. februarja do pepelnične srede, katere datum se spreminja. V preteklosti nikakor ni šlo za množičnost njegovega pojavljanja, do te je prišlo s pojavom organiziranega kurentovanja, ki je kurenta na nek način tudi polepšalo. Nekoč so bili kurenti videti mnogo bolj groteskni in strašni, na domačijah so za njihovo opravo uporabljali vse, kar jim je prišlo pod roko. A kurenta takrat nisi mogel kar tako videti, do konca druge svetovne vojne jih v mestu sploh ni bilo, prisotni so bili le na podeželju. Žandarji so jih v tistih časih celo preganjali, cerkvena oblast pa je imela do njih mnogo več pomislekov.

Koliko kurentov imamo uradno v Sloveniji?

V Zvezi društev kurentov je združenih že 25 skupin oziroma društev, skupaj gre za številko med 1100 in 1200 kurenti. Velika glavnina društev kurentov je povezanih v našo zvezo, gotovo pa jih obstaja še nekaj, zato se predvideva, da jih je skupno nekje od 1700 do 2000. Zveza društev kurentov je tudi nosilec vpisa kurentovih obhodov na Unescov seznam reprezentativne nesnovne kulture človeštva, do katerega je prišlo konec leta 2017.

Včasih je veljalo, da je kurent lahko le neporočen vaški fant, je tako še vedno in ali je tudi ženska lahko kurent?

Po ustnem izročilu so bili kurenti neporočeni moški in te tradicije ne želimo spreminjati. A se je kurent na nek način prilagodil sodobnemu času, kot že omenjeno, je danes lepši kot nekoč. Zgodi se tudi, da kakšno dekle začuti, da je lahko nosilka kurentove oprave in mi tega ne preprečujemo, niti ne vem, ali smo za to poklicani. Živimo v enakopravnem svetu in sožitju in to se dogaja, v nekaterih društvih zato to možnost dopuščajo.

Nosilec kurentove dediščine ni nekdo, ki si kupi kurentovo opremo, gre za dediščino, ki se prenaša iz roda v rod. Nekateri naši člani si celotno kurentovo opravo nadenejo tudi pri svojih 80 in več letih. Takrat zaživi kurentov duh, ki nas povezuje, sam temu rečem, da smo "bratje po zvoncih". Ko si nadenemo kurentovo opravo, so presežene vse delitve, vsi smo eno, ne glede na to, ali prihajaš z levega ali desnega brega Drave. 

Kurentovo poslanstvo naj bi bilo odganjanje zime in zla, nas želijo s svojo strašljivo pojavo tudi prestrašiti, iz nas izgnati slabe stvari?

Teza, da naj bi bili kurenti odganjalci zime, je že nekako popačena, s takšnimi navedbami se srečujemo tudi v šolskih učbenikih. Menim, da kurenti ne preganjamo zime, temveč se ji kvečjemu zahvalimo za to, ker je omogočila, da se je zemlja spočila. Kličemo nov letni čas - pomlad, ko bo vse zacvetelo in bodo spet obrodila polja. Kurent živini na domačijah zagotovi zdravje, kmetom pa, da bodo imeli velik pridelek in da bodo vsi domači ostali zdravi. Mi nikogar ne želimo preganjati, nosimo srečo in veselje. Sreče in veselja pa ni mogoče deliti, če pri tem ne trpiš. Kurenti z nošenjem svoje težke oprave, kot to veleva poslanstvo, trpimo za to, da delamo dobro za druge. Smo tisti, ki prebujamo, začenjamo nov življenjski ciklus.

"Ko neko hišo na vasi obišče kurent, so domačini na njegov obisk izjemno ponosni. Orosijo se jim oči, saj gre za neverjetno čast, ki so je deležni."

Je vpis kurentovih obhodov na Unescov seznam dediščine kaj vplival na porast obiska tujcev na ptujskem karnevalu?

Čeprav se je kurentovanje z leti morda prelevilo v karneval in vseslovenski osrednji pustni dogodek, mi nismo karnevalisti, kurent pa nikoli ni bil in nikoli ne bo karnevalska maska. Pri nas gre izključno za etnološko dediščino, ki je v tako majhnem geografskem območju prepletena z različnimi etnografskimi liki - teh je devet, nekateri govorijo celo o dvanajstih etnografskih likih, ki izvirajo iz tega prostora. S kurentom na čelu prav noben od njih nima povezave s karnevalizmom.

Kurentovanje oziroma njegovo desetdnevno dogajanje odpre ena najlepših etnografskih povork, na katerih je prikazana etnografska dediščina tega okolja, s svojo etnografsko dediščino se na njej predstavijo tudi gostje iz Hrvaške, Bolgarije in Madžarske.

Z odprtjem nove Kurentove hiše v središču Ptuja so se vam uresničile sanje, da bi dokončno povezali starodavno slovensko mesto z likom kurenta. Kaj želite s to hišo doseči?

Obiskovalci, ki so prihajali na Ptuj zunaj časa kurentovanja, niso mogli v popolnosti začutiti edinstvene zgodbe naše prostorske etnografije in dediščine. Kurentova hiša je bila zato namensko ustvarjena za to, da se domači in tuji obiskovalci, ter ne nazadnje tudi mi, ki živimo v tej regiji, na poučen, poljuden ter na znanstveni način, izobrazijo in spoznajo kurenta in druge etnografske like z območja.

Kurentova hiša predstavlja visokotehnološki muzej, v katerem je lahko istočasno največ 15 obiskovalcev. Za Zvezo društev kurentov, ki ga upravljamo, gre za neko popolnoma novo izkušnjo, iz katere se bomo gotovo veliko naučili. Vsi pa smo tu prostovoljno.