Kdaj lahko omejimo svobodo govora? (pravica do svobodnega izražanja ni absolutna)

Sodelujoči na posvetu o pravnih, moralnih in psiholoških izzivih omejevanja svobode izražanja so se strinjali, da je svoboda govora temeljna pravica svobodne demokratične družbe, pravico do izražanja pa je dopustno omejiti le pod "strogimi pravnimi merili," so zapisali v Državnem svetu.

Pravica do izražanja ni absolutna

Na posvetu, ki je potekal v skupni organizaciji Sržavnega sveta in Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, so izpostavili, da je "spoštovanje dostojanstva človeškega bitja in človeškega življenja temelj naše civilizacije," predstavlja pa tudi osnovni pogoj za mir in blagostanje v človeški družbi.

Strinjali so se, da se svoboda izražanja odraža v "pluralizmu mnenj, toleranci do drugače mislečih, v odprtosti duha do drugačnosti in tudi v izražanju kritičnosti". Ob tem pa so poudarili, da pravica do izražanja ni absolutna, ki pa jo je dopustno omejevati le pod strogimi pravnimi merili.

Prizadevati si moramo za sprejemanje

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je izpostavil, da je "pluralnost mnenj, z možnostjo, da sleherni človek svoje mnenje predstavi in da v okviru izraženega mnenja, ki je na trenutke lahko za nekoga drugega neprijetno, ni preganjan ali kaznovan, temelj demokracije".

Zaključili so, da si moramo kot družba prizadevati za sprejemanje tako na ravni posameznika kot družbe, pri čemer je pomembno, da "država in družba ustvarjata ugodno okolje za pravico do svobode izražanja in enakosti". Za spopadanje s sovražnih govorom pa je po njihovem mnenju bolj kot represija učinkovito "nenehno ozaveščanje o pomenu sovražnega govora, njegovih vplivih in posledicah".

Kdo vse je sodeloval?

Na posvetu so sodelovali Roman Globokar iz Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, Jerneja Turin iz Urada Varuha človekovih pravic RS, Miha Šepec iz Pravne fakultete Maribor, pravnica Ana Čermelj, generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva Slovenije in Barbara Horvat Rauter iz Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Udeležbo na posvetu je opravičila predsednica Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora Nika Kovač.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord