Špela Šimenc | 8. 4. 2023, 20:00
Ko je umetnica Nika Stupica porcelanu dala priložnost, se je zgodil čudež
Njena ljubezen do gline se je rodila, ko je kot majhna deklica packala ilovico ob bližnjem potoku. Danes je v središču njenega ustvarjanja porcelan, za katerega pravi, da je krhek samo navidez.
Nika Stupica in Boštjan Jan sta par zasebno in poslovno, njuna zgodba nosi ime Kaolin by Nika Stupica, v središču pa so izdelki iz porcelana. Brez Nikine ustvarjalne žilice te zgodbe ne bi bilo, prav tako pa tudi ne brez Boštjanovega tehničnega doprinosa.
Tako nekako sta si delo razdelila pred štirinajstimi leti, ko sta začela pisati skupno zgodbo, sprva v Ljubljani, zadnja leta pa ustvarjata v vasici Repnje pri Vodicah, kjer smo ju tudi obiskali. Med obiskom smo se tikali, zato v sproščenem tonu zgodbo tudi objavljamo.
Ko je moški del tandema še delal v ekonomskih in gostinskih vodah, se je Nika Stupica posvečala večinoma keramiki. Za 20. rojstni dan so ji starši in drugi sorodniki kupili prvo peč.
A ta ni bila primerna za porcelan - Nika je danes ena največjih mojstric, ki dela s porcelanom - pa je to takrat ni motilo, kajti, kot je pogosto rekla: ʺS porcelanom se ne mislim ukvarjati.ʺ
Pa je šla nekoč kupovat keramiko in jo je lastnik trgovine povprašal, če je iz porcelana že kaj ustvarjala, če bi morda vsaj poskusila. Prodal ji je eno vrečo in res je poskusila. ʺTakrat sem se naučila, da če obvladaš glino, to absolutno ne pomeni, da obvladaš tudi porcelan. Zabrisala sem tisto vrečo v kot,ʺ v smehu razlaga Nika Stupica, a nekaj jo je vendarle spet poklicalo nazaj.
Začelo se je z nakitom ...
Počasi je začela z nakitom, ker gre pri porcelanu z drobnimi stvarmi lažje. Potem je razmišljala o čem malce večjem in o tem, da verjetno potrebuje kalupe. Tako se je počasi porcelan prerinil do delavnice Nike Stupica, še več in vedno pogosteje je z njim ustvarjala po rojstvu prve hčerke, sčasoma pa ugotovila, da potrebuje pomoč.
View this post on Instagram
Danes sta Nika Stupica in Boštjan Jan uigran par, v smehu se pošalita, da on tehnično poskrbi, da se ona lahko kreativno izraža. ʺČe hočeš delati s keramiko, moraš imeti malo tehnične žilice, moraš biti deloven, organiziran, moraš poznati materiale in glazure. Če jaz tega ne bi imela v sebi, ne bi mogla delati. Boštjan pa je še bolj tehničen od mene. Naštudiral je kalupe in modele in kako kaj narediti. Mene tehnična plat do neke točke zanima, v resnici pa ne preveč (smeh). Veliko lažje sem kreativna, če vem, da bo Boštjan poskrbel za tehnično podporo,ʺ pravi Nika Stupica, ki sebe v prvi vrsti dojema kot rokodelko in ne kot oblikovalko. Prepričana je, da če se s keramiko ne ukvarjaš resno, ne boš nikoli uspešen.
ʺPri keramiki nekaj narediš, daš v peč, ven pa pride nekaj čisto drugega. Vedno več kot veš, bolj se zavedaš, da ne veš. Tukaj ni konca, je le stalno učenje,ʺ pravi Nika, ki za porcelan pogosto reče, da pleše v peči.
Oba samouka sta se in se še vedno učita na napakah. To pomeni, da gre včasih precej truda, časa in materiala v nič, a sem in tja te napake (ki jih morda, če bi bila šolana keramičarja, sploh ne bi naredila) prinesejo izdelek ali rešitev, ob katerem oba osupneta.
Prve izdelke je Nika Stupica začela prodajati pred slabimi dvajsetimi leti, po domačih umetniških sejmih. ʺKo so prišli otroci, je Nika prodajala na art marketih, mi trije smo pa bluzili po Ljubljani,ʺ skupne začetke opiše Boštjan. Iz domačih umetniških sejmov sta se leta 2010 preselila zunaj meja in se začela aktivno predstavljati na sejmih v tujini. Večinoma na takšnih, kamor te morajo povabiti oz. te izbrati. To, pravita, se jima je očitno obrestovalo, saj sta zadnji dve leti precej zasuta z delom.
Danes največ prodata na tuji trg in če tega ne bi bilo, prizna Boštjan, bi težko na ta način preživljala svojo družino.
In to navkljub temu, da – precej fascinantno za sodobni čas – niti spletne strani nimata. ʺNimava je časa narediti,ʺ v smehu pravi Nika.
Barv ni veliko, a samo na prvi pogled
Kaolin by Nika Stupica so skodelice, krožniki, pladnji, vaze, tudi različna svetila. Izdelki nastajajo zelo spontano. ʺSkodelice so v serijah, malo večje in malo manjše, včasih vidiva, da kakšna potrebuje sestrico, ali pa na kakšno zalepimo ročaj,ʺ pravi Boštjan. In ko ustvarjata, dobro vesta, kaj se bo pilo iz določene skodelice. ʺV določeno skodelico gre samo čaj, kava nikakor. Ali pa juha, toda samo bučna,ʺ pravi Nika, ki svoje točno določene skodelice za jutranji kapučino (ʺtrenutno imam celo dveʺ) ne zamenja za nič na svetu.
Ta 'profesionalna deformacija' pride na plano tudi takrat, ko se odpravita na kosilo ali večerjo v kakšno gostilno. ʺVčasih se zdi, da pojemo samo zato, da lahko na koncu krožnik obrnemo okoli,ʺ se pošali Boštjan. Med njunimi kupci pa je najbolj priljubljena skodelica s pikami za espresso.
Ko se predstavljata na tujem, ju zaradi na severni slog spominjajočih izdelkov velikokrat zamenjajo za Skandinavca. Oblike so preproste, vse izhaja iz čisto osnovnih likovnih gradnikov. Barv v njunih izdelkih ni veliko, a morda samo na prvi pogled. V resnici različni položaji ene same skodelice odsevajo različne odtenke, prosojnost, igro svetlobe, pike, pikice in črte.
Vse njene slike so bile bele in 3D
Prosojnost in svetloba sta tisto, kar je Niko Stupica najbolj začaralo in prevzelo pri porcelanu. Sicer pa so bile že na faksu (študirala je likovno pedagogiko) vse njene slike bele in 3D. Večino časa je v tistem obdobju preživela v kiparski delavnici, pravi, da je njen pogled povsem kiparski, zato so tudi njuni izdelki precej preprosti. Minimalistični in klasični, a hkrati morajo imeti tisto piko na i.
Najbolj jo od nekdaj fascinirajo barva zemlje, vzorci, relief, struktura kamnov. ʺPri nas je tako, da kamorkoli smo šli, smo domov tovorili kamne,ʺ se pošali Boštjan.
Ideje kapljajo iz različnih smeri, a največ se jih porodi med delom. Samo dve skodelici izmed prek 400 izdelkov sta bili najprej narisani. ʺJaz ne morem sanjati in risati. Ideje nastanejo, ko imam material v roki. Če ne delam, nimam navdiha. Več ko delam, več preizkušam in več idej se utrne,ʺ pravi Nika Stupica, ki svoje znanje na delavnicah predaja tudi naprej.
View this post on Instagram
V zadnjih dveh letih oba sogovornika opažata vedno več zanimanja za keramiko, tako med ustvarjalci kot med kupci. Ljudje vedno bolj cenijo ročne in lokalne izdelke. ʺMidva sva še iz tistih časov, ko smo po milko hodili v Avstrijo. Dolgo je bilo pri nas mnogo bolj cenjeno tisto, kar je prišlo iz tujine. Danes pa je svetovni trend tak, da podpira domače, lokalno, ročno,ʺ pravi Nika Stupica, ki jo to zelo veseli. Kajti prva jutranja kava iz ročno izdelane skodelice ima povsem drugačen okus.
