Anja Kovačič | 4. 10. 2022, 07:00

Kdo bo grel Predsedniški stolček ali zakaj bi sploh šli na volitve?

Bobo/fotomontaža

Še malo in se bo začel drugi del serije Volitve 2022. Po parlamentarnih in pred lokalnimi so natanko čez 20 dni na vrsti predsedniške. Kdo bo novi predsednik, ki bo grel Predsedniški stolček? 

"Ljudje so naveličani svojih stisk in skrbi, na katere uradna politika s svojimi tradicionalnimi načini ne odgovarja več. Zato so pripravljeni tvegati, da jih bo 'operiral frizer'." - Borut Pahor, maj 2017

Sprašujem se, kaj sploh lahko nov predsednik države spremeni. Bo izboljšal položaj socialno ogroženih? Poskrbel za mlade družine, ki si nikakor ne morejo privoščiti lastnega stanovanja? Sprašujem se, koga sploh naj volim. 

Predsednik republike po ustavi predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Voli se na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah, na podlagi splošne in enake volilne pravice za obdobje petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma, se glasi opis predsedniške funkcije na spletni strani Državne volilne komisije. Aktualni predsednik Borut Pahor je izkoristil ta bonus. 

Prihod v oddajo Soočenja 2017

Prihod v oddajo Soočenja 2017

BOBO

Na predsedniški stolček se je prvič zavihtel z zmago na volitvah leta 2012. Takrat je premagal Danila Türka. Čez pet let je zgodbo ponovil in ugnal še Marjana Šarca. 22. oktobra 2017 se je odvil prvi, 21. novembra pa drugi krog volitev, kjer je zasidral položaj.

Predsednika lahko volijo vsi, ki imajo volilno pravico pri volitvah državnega zbora. Za razliko od nekaterih drugih evropskih držav Slovenija nima omejene pasivne volilne pravice in tako nimamo predpisane višje starosti kot za aktivno volilno pravico.

Bi morda morali predpisati mejno starost, ki bi omejila volilno pravico in moč odločanja?

Največ udeležencev je bilo na zadnjih predsedniških volitvah starih 60 let in več. Ti ljudje so torej odločali o usodi mladih, ki se jim, kot veli povprečna statistika, na volišča nekako ne ljubi najbolj. Še posebej, če nimajo koga voliti. Kateri od pravljičnih sedem kandidatov je glas mladih? Bolj kot razmišljam, bolj se mi zdi, da je bila Pahorjeva "miška mala" morda še najbliže njihovemu jeziku.

1. avgust 2012: Borut Pahor pomaga pri čiščenju pesjakov in sprehajanju psov v zavetišču za živali.

1. avgust 2012: Borut Pahor pomaga pri čiščenju pesjakov in sprehajanju psov v zavetišču za živali.

Bobo

Bo predsednik države poskrbel za vse ranljive skupine, za katere moramo Slovenci vsake toliko časa složno zbirati denar? Da lahko bolnega otroka odpeljejo na zdravljenje v tujino, kjer mu lahko rešijo življenje. Da skupaj zberemo za družino, ki so ji poplave odnesle vse, za kar so delali zadnjih 30 let? Ima predsednik države to moč, da 5.229.676,89 €* namesto za izvedbo volitev, kolikor so nas stale zadnje predsedniške, polovico nameni tistemu, ki potrebuje roko.

Kot zanimivost, 25.344,41 €* smo Slovenci na zadnjih volitvah prispevali za nakup 8/a pisal za volilne odbore, za opremo volišč. Samo kot zanimivost.

Takrat je bila v prvem krogu 44,23-odstotna udeležba, v drugem 42,13-odstotna. Glede na to, da je glasovalo več žensk kot moških (47 % moških in 53 % žensk), bi človek sklepal, da bo nekoliko več glasov dobila ženska. Oziroma ne. Ženska ženski pa že ne bo dala glasu. Zakaj bi ji privoščila zmago. Seksistične opazke na stran, absolutna poraženka je nazadnje bila Angela Angelca Likovič.

Dosegla je najslabši izid v zgodovini predsedniških volitev.

Jo lahko morda kdo od letošnjih kandidatov premaga? Preuranjeno je še predvidevati o volilni udeležbi. Tako mirno, kot je ozračje letos, že dolgo ni bilo. Nekako sploh ni občutka, da vstopamo v zadnja dva tedna pred sodnim dnem. Časa imajo še ravno prav, da na plano potegnejo vse ase, adute in tiste gnile karte, ki jih hranijo za hude čase. Predsedniški kandidati, namreč.

Bobo/fotomontaža

Od skupno 1.713.473* volivcev je leta 2017 glasovalo 721.894 volilnih upravičencev, od tega je najvišja udeležba bila v Kranju, najnižja v MariboruTam je zadnje dni kar pestro dogajanje. Predvsem pretresljivo. Med mladostniki. Kdo ve, morda bodo aktivno sodelovali tudi na volitvah. 

Pahor je v slovenski politiki opravljal že vse funkcije

Nekateri menijo, da gre pri funkciji predsednika države za pomembno vlogo, najpomembnejšo v državi, spet drugi temu vztrajno nasprotujejo in pravijo, da je predsednik samo naša lutka. Ki nastopa v Instagram igri. Vsak po svoje. Pahor stereotipe o lepem, prijaznem, fotogeničnem predsedniku z vsestranskim znanjem učinkovito potrjuje. Toda ... Če pomislim res dobro, gre za eno najpomembnejših, če ne celo najpomembnejšo funkcijo v državi. Le kdo bi sicer celotni Sloveniji pokazal, da se vse da?

29. julij 2012: Tekmovanje v košnji trave

29. julij 2012: Tekmovanje v košnji trave

Bobo

Prve volitve predsednika republike smo imeli na dan Sv. Miklavža, 6. decembra 1992, ko je bila najvišja udeležba v zgodovini*. Do zdaj. Nikakor ne pričakujem, in najverjetneje nisem edina, da bi se čudežno začela udeležba višati. Od osamosvojitve smo padli skoraj točno za polovico. S 85,84 na 42,13 odstotka*. Glede na izbiro kandidatov me ne bi čudilo, če bi na volišča odšlo manj kot 40 odstotkov volilnih upravičencev. Aprila je bila udeležba na državnozborskih volitvah presenetljivo visoka, 70,96-odstotna.

Ostalo je pravljičnih sedem 

Število kandidatov na vseh slovenskih volitvah se ves čas vrti med 7 in 9, vmes je bil padec pri treh kandidatih. Leta 2012 so se za predsedniški stolček potegovali Borut Pahor, Danilo Türk in Milan Zver. Tako se je zvrstilo število kandidatov od osamosvojitve: 8, 8, 9, 7, 3, 9 in 7 letos. Nataša Pirc Musar, Anže Logar, Milan Brglez in Miha Kordiš, Janez Cigler Kralj, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar. O njih že lahko berete v naši predsedniški rubriki - Predsedniški stolček. 

Vračamo se torej na število kandidatov ob osamosvojitvi, ko je večino glasov (793.851 oz. 63,9 %) prejel Milan Kučan in že po 1. krogu volitev postal prvi predsednik samostojne republike. Dvakrat zapovrstjo. Nasledili so ga Janez Drnovšek, Danilo Türk, in Borut Pahor. Samo Kučan in Pahor sta imela dva mandata. Se nam v prvem krogu obeta absolutni zmagovalec, ki nas bo, kot Kučan, vodil deset let?

27. julij 2012: Borut Pahor je v okviru kampanje asfaltiral cesto proti mejnemu prehodu Vič

27. julij 2012: Borut Pahor je v okviru kampanje asfaltiral cesto proti mejnemu prehodu Vič

Bobo

Nič še ni znanega, kaj bo Pahor počel po izteku funkcije, ki mu je, priznajmo, pisana na kožo. Če službe ne najde (pri 58 letih še nekako ni čas za upokojitev), mu zakon zagotavlja nadomestilo v višini 80 odstotkov zadnje mesečne predsedniške plače. Ta ugodnost velja eno leto od prenehanja funkcije. Koliko nadomestila bi torej lahko prejemal naslednje leto? Uvrščen je v najvišji, 65. plačni razred, skupaj s predsednikom vlade in državnega zbora. To jim brez dodatkov na račun prinese 5.419 evrov bruto. Menda. Tako pravijo.  

*podatki Državne volilne komisije

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.