21. 5. 2022, 08:05 | Vir: STA

Krajši delovni čas: utopija ali prihodnja realnost? Kakšnega dela si želijo mladi?

Profimedia

Mladi poznajo svoje pravice in se znajo postaviti zase, pomemben jim je tudi ugled delodajalca. 

Mladi se vedno bolj zanimajo za strokovna dela in dela, povezana s šolo oz. smerjo študija. V tej luči iščejo dela, ki jim prinašajo pomembne kompetence in pozneje vodijo do redne zaposlitve in so pomembne za njihov karierni razvoj.

Na splošno je za današnje mlade na eni strani značilno, da so digitalno pismeni in da raje komunicirajo digitalno, da so informirani glede svojih pravic, da se hitro prilagajajo spremembam na trgu dela, da znajo več jezikov in bolj strateško izbirajo dela, na drugi pa, da niso vedno odzivni, da so veliko časa na telefonu, da včasih ne pridejo na delo, da hitro obupajo in da so vajeni, da so servisirani in animirani, je povedala strokovna vodja e-Študentskega Servisa Vesna Miloševič Zupančič.

Niso pa se spremenili le mladi iskalci dela, temveč tudi trg študentskega dela

Na račun močne gospodarske rasti je veliko povpraševanje delodajalcev oz. veliko oglasov za delo, študentov pa je tretjino manj kot pred desetimi leti - zaradi demografije, zakonodaje, ki ne omogoča več fiktivnih statusov, in tudi bolonjskega študija, ki predvideva več prisotnosti in omejuje čas za delo.

Študentsko delo od leta 2015 bistveno dražje, minimalna urna postavka je postavljena pri 5,21 evra neto. Za 100 evrov neto zaslužka študenta delodajalec plača 167,06 evra.

Predstavnica e-Študentskega Servisa je predstavila tudi anketo, ta mesec izvedeno med 1012 mladimi, ki je pokazala, da bi jih največ, 43 odstotkov, rado delo opravljalo hibridno (na daljavo, v prostorih delodajalca in na terenu). Zgolj v prostorih delodajalca bi jih delalo 29 odstotkov, na daljavo 23 odstotkov, na terenu pa štirje odstotki.

Študentsko delo prinaša samostojnost in neodvisnost

Študentsko delo se jim zdi najbolj pomembno za pridobivanje delovnih izkušenj že med šolanjem (82 odstotkov) in zato, ker si na ta način lahko privoščijo nekaj več, dijaki denimo vozniški izpit (82 odstotkov). Poleg tega jim prinaša samostojnost in neodvisnost (69 odstotkov).

Da bi si brez študentskega dela težje privoščili šolanje, jih je odgovorilo 40 odstotkov. 21 odstotkov jih je dejalo, da to delno drži, 38 odstotkov pa jih je na to vprašanje odgovorilo negativno.

Na vprašanje, kakšno neto plačo pričakujejo ob prvi zaposlitvi, jih je največ, 41 odstotkov, pojasnilo, da do 1000 evrov. 38 odstotkov jih pričakuje znesek do 1500 evrov, 12 odstotkov do 757,56 evra (minimalno plačo), šest odstotkov do 2000 evrov, trije odstotki pa več kot 2000 evrov.

Ob tem si 48 odstotkov sodelujočih v raziskavi želi klasični delovnik pet dni na teden, osem ur na dan, 27 odstotkov skrajšani delovnik (različne kombinacije, tudi štiridnevni tedenski delovnik), šest odstotkov pa projektno delo (denimo več kot osem ur na dan, nato več mesecev prosto). 14 odstotkov jih o tem še ne razmišlja. Še vedno pa si jih 59 odstotkov želi redne zaposlitve.

Na delovnem mestu se vprašanim zdijo najbolj pomembni varnost zaposlitve (81 odstotkov), možnost napredovanja (80 odstotkov), dobri odnosi (79 odstotkov).

Miloševič Zupančičeva je tudi zavrnila navedbe, da mladi ne želijo delati. Kot je zatrdila, v Sloveniji dve tretjini mladih opravlja študentsko delo, delajo pa povprečno devet ur na teden, pri čemer povprečno zaslužijo 200 evrov na mesec.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.