Če ste se v zadnjih dneh sprehodili po Ljubljani, ste gotovo opazili, da so mestne fasade tudi nekaterih najlepših mestnih stavb vse bolj popisane in iznakažene.
Po zidovih se množijo podpisi, čačke in napisi, ki nimajo ne estetske vrednosti ne sporočilnosti, pišejo člani popotniške skupine, ki združuje domače in tuje navdušence nad Slovenijo.
Umetnost ali vandalizem?
Videti je, da pred pisanjem po stenah in fasadah hiš ni več varen noben del prestolnice – niti stari del Ljubljane, ki velja za enega najlepših in najbolj obiskanih delov mesta. Lastniki stavb, ki si stalnega čiščenja ne morejo privoščiti, se morajo sprijazniti z iznakaženimi fasadami, ki kvarijo podobo njihovih gostinskih lokalov in zmanjšujejo čar lokacij.
Slovenska prestolnica sicer že leta velja za mesto z močno prisotno ulično umetnostjo. Zgodbe o ulični umetnosti in grafitarstvu so predstavljene v turističnih vodnikih po Ljubljani, ki običajno prikazujejo cestne podhode Šiške ali Metelkovo kot del živahne urbane kulture. Mesto Ljubljana domačim in tujim "grafitoljubom" kot del turistične ponudbe priporoča tudi t.i. krožni grafitarski pohod po Šiški.
Vendar gre v omenjenih primerih za dve od 17 uradnih lokacij grafitiranja, na katerih so ulične umetnine dovoljene. Tu grafiti nastajajo sporazumno, z dovoljenjem lastnikov in pogosto kot del urejenih projektov. Tisto, kar se v Ljubljani pojavlja zadnje čase, je nekaj povsem drugega – načrtno uničevanje lastnine. Uporabniki forumov o tem ogorčeno pišejo in se sprašujejo, ali je "najlepše mesto" izgubilo boj proti objestnosti in vandalizmu.
Škoda, ki jo nekdo vedno plača
Mestna občina Ljubljana vsako leto za čiščenje grafitov na občinskih površinah nameni nekaj deset tisoč evrov. Občina čisti samo objekte, ki so v njeni lasti. Zasebni lastniki stavb morajo čiščenje fasad, na katerih se čez noč pojavijo napisi, pokriti iz lastnega žepa, kar seveda ni poceni. Včasih je zaradi vrste barve ali površine skoraj nemogoče popolnoma obnoviti poškodovano steno. Zato mnogi lastniki popisane površine le prebarvajo, kar pa se v zgodovinskem mestnem jedru hitro opazi in kazi podobo mesta.
Tudi številni razočarani turisti opozarjajo, da Ljubljana zaradi popisanih stavb izgublja svoj čar in lepoto. Mesto, ki so ga tako radi obiskovali, zdaj deluje vse bolj zanemarjeno. Ulice, kot je denimo Trubarjeva, ki je veljala za malce bolj umetniško in zelo trendovsko, zdaj dajejo občutek nevarnosti, je prebrati v popotniški skupini.
"Sramotno. Večina jih nima niti umetniške vrednosti niti premišljenega sporočila. Še huje pa je, da ti vandali nimajo nobenega spoštovanja do kulturne dediščine," je nekdo zapisal.
"Izgleda umazano in moti pogled," je še en v nizu ogorčenih komentarjev.
"Oktobra sem želela pokazati najlepše mesto na svetu svojim sorodnikom. Mesto, kjer sem odraščala, hodila v šolo, se poročila in imela otroke. Že nekaj časa ne živim tam in ga zelo pogrešam. Današnja Ljubljana ni več taka, kot je bila takrat – kar je sicer normalno, pa vendar. Čopova ulica z grafiti in zaprtimi trgovinami, na Trgu republike spomenik brez črk, center mesta je prazen, na Miklošičevi so vsakih 50 metroc brezdomci in seveda grafiti, grafiti, grafiti," je zapisala članica slovenskih korenin.
"Grafiti lahko predstavljajo umetnost. A način, kako je Ljubljana počečkana, nima z umetnostjo nič skupnega. Žal je izgubila svoj čar," je tudi zapisano.
Popisane fasade ustvarjajo vtis neurejenosti, kar vpliva tako na lokalne prebivalce kot na obiskovalce mesta. Da so jo turisti v zadnjih mesecih večkrat vprašali, ali je Trubarjeva ulica v središču mesta zaradi preplavljenosti z napisi, sploh varna, nam je zaupala tudi prodajalka v eni od tamkajšnjih trgovin.
Kje je meja in kdo jo bo postavil?
Problematika nedovoljenega grafitiranja v Ljubljani ni enostavno rešljiva niti za pristojne službe. Gre za izmuzljive posameznike, ki jih je mogoče kaznovati le, če jih zalotijo pri dejanju. Kot smo izvedeli v eni od trgovin, ki je pogosta tarča vandalizma, namestitev varnostnih kamer ni dovoljena. Sami se pogosto soočajo z vprašanji zaskrbljenih strank in turistov, ali je sploh še varno zvečer hoditi po ulici.
V preteklosti je bila predlagana obsežnejša preiskava, s katero bi odkrili storilce in jih ustrezno sankcionirali. Po mnenju spletne skupnosti so na delu očitno posamezniki, ki tekmujejo med seboj, dva najbolj pogosta podpisa pa sta Hur in Snor.
Vprašanje, kje potegniti črto med ulično umetnostjo in vandalizmom, je povsem retorično: meja je tam, kjer nastaja škoda. Mnogi Ljubljančani zato pozivajo k strožjemu nadzoru, hitrejšemu odstranjevanju grafitov in morda celo razmisleku o preventivnih ukrepih. Do takrat pa ostaja dejstvo, da vse bolj popisana Ljubljana izgublja svoj urejen videz.
