Ljubljana za elito: "Včasih si dobil garsonjero tudi za 30 tisočakov, danes se prodajajo za več kot 200.000 evrov"

Na eni strani študentje in ljudje s povprečnimi dohodki, ki obupano iščejo najemniško stanovanje, v katerem bi uspeli priti čez mesec, na drugi pa posamezniki, ki lahko brez težav kupijo stanovanje (ali več njih) za 4 milijone evrov, in to v veliko primerih kar v celoti z gotovino. Je to prihodnost slovenske prestolnice?

V ponedeljkovem Tedniku je stanje na ljubljanskem nepremičninskem trgu komentiral poznavalec področja, direktor nepremičninske agencije Stoja Trade Zoran Đukić, ki se z nepremičninami ukvarja že tri desetletja.

"Bogatenje višjega sloja je zelo rapidno napredovalo glede na prejšnje naše čase, če rečemo 30 let nazaj. Včasih si lahko kupil že res dobro hišo za 500.000 evrov, danes pa milijon niti več ni tako veliko," je dejal. "Primerjava številk takrat in danes je res neverjetna. Kolikor se spomnim, je bila garsonjera včasih že zelo draga, če je stala 50.000 evrov, ali pa celo 30.000, danes jih prodajam nad 200.000 evri."

V Ljubljani je danes tako glavni problem nedostopnost stanovanj za srednji sloj brez finančnega zaledja. To je za Tednik potrdil tudi Aidan Cerar iz Inštituta za politike prostora. "Za ljudi, ki nimajo zelo veliko denarja oziroma nekega zaledja kapitala, so danes stanovanja, pa tudi produkcijski prostori, zelo nedostopni," je dejal.

A po besedah Boštjana Udoviča iz Zbornice za poslovanje z nepremičninami je to tako, ker je ponudbe še vedno premalo, povpraševanja pa preveč. Tudi stanovanjski kompleks s 500 stanovanji, kjer bi se cene gibale okoli 4000 evrov na kvadratni meter, bi se po mnenju Zorana Đukića prodal v dveh mesecih. Ljudje pri nas namreč denar veliko raje vlagajo v nepremičnine kot v delnice. Tako se še tista borna ponudba, ki je na trgu, namenja za investicije tistih, ki nimajo stanovanjskega problema, ampak na ta račun krepijo svoje bogastvo.

Đukić je potrdil celo, da med njegovimi kupci trenutno prevladujejo tisti, ki kupujejo nepremičnine na zalogo, za oddajanje in da zavarujejo svoja sredstva. Ker jim to dovoljuje trg, je verjetno edina možnost za urejanje tega področja, da bi vanj močno posegla država z nepremičninskim davkom. "Pri nas je malo nerodno, ker država skoraj spodbuja varčevanje v nepremičninah," je bil iskren Boštjan Udovič. Toda za to za zdaj ni zbrala poguma še nobena vlada. Dokler se to ne zgodi, pa bomo verjetno spremljali izseljevanje socialno šibkejših najemnikov, pa tudi srednjega sloja, saj je povpraševanje bogatejših po nepremičninah tako visoko.

"Odločilen je trg"

Za Tednikov prispevek je spregovoril tudi poslovnež Jože Anderlič, investitor trenutno najprestižnejšega nepremičninskega projekta v Ljubljani, Villa & Palais Schellenburg.

Dejal je, da s komentarjem, ki je pred časom razburil javnost, da je elita jedro naroda in da narod brez elite ne obstaja, je le amorfna gmota, ki ne ve, kam in kako, ni mislil nič slabega, želel je le poudariti, da beseda elita pomeni "najboljše, izvrstno, neponovljivo".

Po njegovem je interesa za tak luksuz dovolj, kar pa ni od včeraj, temveč traja že vsaj desetletje. Ko je leta 2008 zgradil luksuzni objekt Vila Urbana v Ljubljani, je spomnil, naj bi ljudje, ko so se vsa stanovanja v njej prodala, še leta in leta hodili na recepcijo spraševat, če se kaj prodaja. "Karkoli kdo misli in komentira glede tovrstnih stanovanj, je irelevantno," je še zaključil. "Odločilen je trg, ki pove, ali je nekaj dobro ali ne."

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord