Življenje v prestolnici: 10 skritih znamenitosti v Ljubljani, ki jih poznajo samo lokalni prebivalci

Če bi morali nekomu, ki je prvič na obisku v Ljubljani, predstaviti njene glavne znamenitosti, bi zagotovo omenili Tromostovje, Zmajski most in Ljubljanski grad. Kaj pa, če bi vas kdo vprašal po kakšnih manj znanih znamenitostih, ki pa so vseeno vredne ogleda?

Spodnji seznam vam bo gotovo v veliko pomoč!

Čudoviti atrij Križank

Poletno gledališče Križank spada med najlepša in najbolj akustična mesta na prostem v Sloveniji. Križanke pa so veliko več kot dvorana na prostem. Njihov arhitekturni kompleks obsega nekdanji samostan nemškega viteškega reda ("križnikovih", po katerem so dobile ime), tu je tudi baročna cerkev Marije Pomočnice iz leta 1714, katere avtor je eden vodilnih beneških arhitektov tistega časa Domenico Rossi, številni prelepi renesančni portali in pa zelo izvirno oblikovan atrij, ki je obenem prav tako manjše kulturno prizorišče. 

Za vstop v atrij in nekdanji samostan se moramo v prvi vrsti zahvaliti našemu velikemu arhitekturnemu mojstru Jožetu Plečniku, ki je med letoma 1950 in 1956 prezidal prostor.

Kamnita kipa Napredka in znanosti ter Učenosti in industrije pod slavolokom v ljubljanskih Križankah, ki sta bila restavrirana poleti 2021.

Križevniška ulica z naslovom najlepše ulice v Ljubljani

O tej kratki in ozki uličici tik za vogalom Križank se je zadnja leta zelo veliko govorilo. Nekoč ne tako zelo privlačna ulica je kar naenkrat postala ena najbolj obiskanih in fotografiranih v Ljubljani, kako to?

Preporod ene od najstarejših ljubljanskih ulic, ki povezuje stavbo nekdanjega ljubljanskega samostana v Križankah z bregom Ljubljanice, je nedvomno povezan tudi z vzpostavitvijo gledališča Mini teater na njej. Ta se je med letoma 2008 in 2009 z Ljubljanskega gradu preselil v zapuščeno meščansko hišo na Križevniški ter oživil in popestril kulturno in družabno dogajanje na njej. 

Če želite izvedeti, zakaj jo imenujejo najlepša, vam priporočamo, da se sami sprehodite po njej.

Plečnikova hiša in atelje 

Zapuščino velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika (1872 – 1957) je mogoče videti povsod po Ljubljani. Če pa želite pogledati še globlje v mojstrov um, srce in dušo, lahko obiščete njegovo hišo in prostore, kjer so se rojevale njegove arhitekturne zamisli. Na voljo je tudi voden obisk njegove hiše v Trnovem, kjer je delal in tudi umrl.

Ljubljanski botanični vrt

Ta se nahaja na Ižanski cesti, deluje pa že od leta 1810 in je najstarejša slovenska kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova ter najstarejši botanični vrt v jugovzhodni Evropi. V vrtu je več kot 5000 različnih reastlinskih vrst in podvrst, ima pa tudi tropski rastlinjak.

Ker se botanični vrt ne nahaja v samem središču Ljubljane, je marsikdaj prezrt v smislu priporočil za njegov obisk. Je pa prava oaza miru in zelenega navdiha.

Spominski park slovenskih impresionistov

Doprsni kipi štirih vodilnih članov slovenskega impresionizma: Mateja Sternena, Ivana Groharja, Riharda Jakopiča in Matije Jame se skrivajo v Trnovem v Ljubljani, v neposredni bližini Trnovske cerkve. Ta majhen in precej neznan ljubljanski park je bil odprt leta 2000. Kipi, posvečeni slovenskim slikarjem, pa so delo akademskega kiparja Draga Tršarja.

Park je lahko tudi zelo dobro izhodišče za odkrivanje slovenskega impresionističnega gibanja (1890 – 1920), nekaj njegovih največjih del si lahko ogledate v Narodni galeriji v Ljubljani.

Lutkarska pot na Ljubljanski grad

Od leta 2019 urejena t. i. Lutkarska pot je nekoliko bolj zabaven način vzpona na Ljubljanski grad. Ta se začne za Ljubljanskim lutkovnim gledališčem, sprehod od tam do Lutkovnega muzeja na Ljubljanskem gradu pa je svojevrstno doživetje, ki je v prvi vrsti posvečeno lutkovnim umetnikom.

Po poti na grad lahko uživate v družbi različnih živalskih in lutkovnih likov ter se povežete s svojim notranjim otrokom. Lutkarska pot hkrati omogoča opazovanje različnih vrst ptic, ki domujejo na tem območju, saj je opremljena tudi s ptičjimi krmilnicami in gnezdilnicami.

Obeležje za pisatelja Jamesa Joycea (ki je pomotoma pristal v Ljubljani)

Naključna noč, ki jo je eden najvplivnejših in inovativnih pisateljev 20. stoletja James Joyce (1882-1941) preživel v Ljubljani, se je nedvomno zapisala v kulturno zgodovino naše prestolnice. Avtor romana Ulikses in zbirk kratkih zgodb Ljudje iz Dublina je z vlakom potoval proti Trstu, z ženo Noro Barncale pa sta pomotoma izstopila na ljubljanski železniški postaji in tam preživela noč (nekateri zapisi navajajo, da sta noč preživela na klopici parka čez cesto).

Na ta dogodek od leta 2003 spominja tudi umetniško delo slovenskega kiparja Jakova Brdarja na prvem peronu železniške postaje. 

Vila Zlatica 

Nekdanji dom za marsikoga legendarnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja (1851 – 1941) so odprli za javnost maja 2021, obiščete pa ga lahko v Rožni dolini.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Vila Zlatica (@vilazlatica)

Hribarjeva zgodba o ljubezni do mesta, ki mu je županoval v času pred začetkom druge svetovne vojne, in njegovem samomoru, ki ga je storil s skokom v Ljubljanico, še vedno odzvanja. Na mestu, kjer je skočil v reko (v bližini Čevljarskega mostu), danes stoji njegova skulptura.

Robbov vodnjak (original)

Seveda poznate znameniti ljubljanski Robbov vodnjak na Mestnem trgu (znan tudi kot Vodnjak treh kranjskih rek), ki je eden najbolj znanih in najlepših ljubljanskih baročnih spomenikov. Vendar je ta, ki si ga lahko ogledate v stari Ljubljani, kopija. 

Med letoma 1743 in 1751 je Robbov vodnjak ustvaril v Benetkah rojeni kipar in arhitekt Francesco Robba. Vodnjak simbolizira tri slovenske reke: Ljubljanico, Savo in Krko.

Za ogled originala pa je potrebno obiskati Narodno galerijo.

Spiralno stopnišče v ljubljanskem Nebotičniku

Nebotičnik, eno izmed najbolj prepoznanih stavb v Ljubljani v njenem strogem središču, je leta 1933 zasnoval arhitekt Vladimir Šubic. Dolgo časa je stavba na vogalu Slovenske in Štefanove ceste veljala kot najvišji nebotičnik v vsej Jugoslaviji ter tudi kot najvišja stanovanjska stavba v Evropi.

Danes se Nebotičnik še vedno dviguje nad središčem Ljubljane in omogoča nekaj najlepših razgledov na našo prestolnico. Zgornja tri nadstropja ponujajo kavarno, bar in razgledno ploščad. Še več, stavba ima edinstveno spiralno art deco stopnišče, ki se vijuga od pritličja do desetega nadstropja.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord