Čeprav je večina nekdanjih mestnih kmetij in domačij z urbanizacijo izginila, se jih je nekaj vendarle ohranilo.
Med sodobnimi stanovanjskimi bloki, novogradnjami in prometnimi ulicami se predvsem na obrobjih Ljubljane še danes skrivajo stare domačije in kmetije. Te predstavljajo dragocene ostanke preteklosti in pomemben del kulturne dediščine prestolnice, saj pričajo o času, ko je bilo območje današnje Ljubljane tesno povezano s kmetijstvom in podeželskim načinom življenja.
Ko je življenje potekalo drugače
Stare domačije so prepoznavne po tradicionalni arhitekturi, dvoriščih, gospodarskih poslopjih in podrobnostih, ki jih na sodobnih stavbah ni več mogoče najti. Mnoge so bile skozi desetletja prenovljene, vendar še vedno ohranjajo značilne elemente. Prav te stare stavbe danes predstavljajo pomemben del lokalne identitete in spominjajo na zgodovino kraja, ki ga številni prebivalci poznajo predvsem po gosto pozidanih stanovanjskih soseskah.
Eden takšnih primerov so tudi ljubljanske Dravlje, ki so bile vse do 20. stoletja pretežno kmetijska vas. Po drugi svetovni vojni se je območje začelo hitro spreminjati, z gradnjo stanovanjskih blokov in širjenjem Ljubljane pa je nekdanja vaška podoba skoraj povsem izginila. Danes na ta čas spominjajo predvsem posamezne domačije, stara hišna imena in nekaj ohranjenih objektov, ki so preživeli val urbanizacije.
Več kot zgolj stare hiše
Dravlje so nekoč veljale za prvo vas na Gorenjskem, kar se še danes odraža v govoru starejših prebivalcev, pri katerih je mogoče zaslediti nekatere značilnosti gorenjskega narečja. Po ljudskem izročilu ime kraja izvira iz besede "drevje" oziroma "drevlje", saj je bilo območje nekdanje draveljske gmajne nekoč poraslo z obsežnimi gozdovi.
Navdušenje nad še redkimi ohranjenimi draveljskimi domačijami se je nedavno pokazalo tudi v živahni razpravi v Facebook skupini Šiška 1107, ki jo je spodbudila uporabnica z objavo zanimive fotografije ene izmed tamkajšnih domačij. Mnogi okoliški prebivalci so poudarili, da prav takšne stavbe dajejo soseski poseben značaj in jo razlikujejo od drugih delov mesta. V komentarjih je bilo zaznati tudi upanje prebivalcev, da bi se takšne domačije ohranile za prihodnje generacije kot pomemben del lokalne identitete in kulturne dediščine. Marsikdo je tudi menil, da bi njihovo izginotje pomenilo izgubo pomembnega dela zgodovine Dravelj.
V ljubljanskih Dravljah se še vedno skrivajo dragoceni ostanki nekdanje podobe kraja.
Šentvid, Koseze, Vodnikova
Med razpravo so uporabniki opozorili tudi na druge dele Šiške, kjer je še mogoče najti ostanke nekdanjega podeželskega značaja. Na Vodnikovi cesti, kjer stoji znamenita in prenovljena Vodnikova domačija, je po njihovih besedah še vedno ohranjenih nekaj nekdanjih kmetij, čeprav so nekateri izrazili dvom, da še opravljajo svojo prvotno kmetijsko dejavnost.
Nekaj podobnih domačij je mogoče najti tudi v Kosezah, kjer domačini še danes ponujajo kmetijske pridelke v manjši samopostrežni hiški, o kateri smo na našem portalu že pisali. Tudi v Šentvidu se ponekod ohranja tradicija neposredne prodaje, saj se je še vedno mogoče odpraviti po domača jajca in druge pridelke. Takšni primeri kažejo, da se je kljub hitri urbanizaciji v nekaterih delih Ljubljane ohranil vsaj del nekdanjega kmečkega utripa.
