3. 3. 2024, 07:27 | Vir: STA

Marjan Šarec: človek še vedno ni v fazi, kjer je spoznal, da vojna ni rešitev

Žiga Živulovič jr./Bobo

Vojni v Ukrajini in Gazi, napetosti na Zahodnem Balkanu in vzpon nacionalizmov v EU nakazujejo, da smo v neki nemirni dobi, zato moramo ostati budni, je v pogovoru za STA opozoril minister za obrambo Marjan Šarec. 

Minister je spomnil, da se je v Evropi po dveh svetovnih in hladni vojni vzpostavilo precej dolgo obdobje miru. "A še vedno ni človek prišel v tisto fazo, ko rečemo, da smo zdaj pa drugačni, da smo spoznali, da vojne niso rešitev. Na svetu je še vedno mnogo ustrahovalcev, ki jim ni do miru," je posvaril.

Ena od vojn, ki ima posledice tudi v EU, je zagotovo vojna v Ukrajini. V zadnjih dneh je bilo slišati pozive k odločnejšemu ravnanju EU v pomoč Ukrajini, celo razmisleke o napotitvi vojakov v Ukrajino ter krepitvi obrambne politike EU. Šarec pravi, da možnosti, da bi v Ukrajino napotili pripadnike Slovenske vojske, ni: "Sodelujemo v misiji EUMAM, kjer naši inštruktorji v Nemčiji usposabljajo pripadnike ukrajinske vojske. Od začetka pomagamo Ukrajini z vojaško in drugo pomočjo in tukaj se konča."

Daniel Novakovič/STA

Vojna v Ukrajini pa ni prva po drugi svetovni vojni na tleh Evrope. "Včasih se pozablja na krvavo balkansko morijo. In vso preteklo dogajanje nam pove, da moramo biti budni, aktivni," je dejal minister. Slovenija po njegovih besedah na mednarodnem parketu vedno znova opozarja na nujnost urejanja odnosov na Zahodnem Balkanu.

Spregovoril tudi o jedrnih državah

Na vprašanje o obrambni politiki in strukturah EU pa je Šarec izpostavil, da so jedrne države EU tudi del jedra Nata, zato EU ni vlagala v ta segment. Po drugi strani pa se je zdaj izkazalo, da je EU ne le obrambno, tudi drugo proizvodnjo selila v države s cenejšo delovno silo, denimo na Kitajsko. Zato je zdaj, ko je prišlo do vojne v Ukrajini, bolj ranljiva in prihaja do težav, ker ni samozadostna.

Glede razmer v Gazi je spomnil, da je Slovenija na podlagi dogovora med predsednikom vlade in jordanskim kraljem ob robu Münchenske varnostne konference poslala "zajetno pomoč civilnemu prebivalstvu, hrano, nastanitvene potrebščine ter otroško hrano in plenice". "Akcija je bila izvedena hitro, s pomočjo naših zaveznikov. Letalo je pilotiral Slovenec, tako da smo še toliko bolj ponosni," je dejal.

Borut Živulović/Bobo

Zavrnitev dovoljenja za izvoz orožja v Izrael, ki ga je slovenski družbi pred enim mesecem zavrnilo obrambno ministrstvo, po njegovih besedah temelji na obstoječi zakonodaji. "Že doslej na ta način na vojna območja ob esklacijah nismo odobravali pošiljanja in tudi tukaj ravnamo enako," je dejal.

Vojska mora biti močnejša

Mednarodno dogajanje pa Šarca napotuje k razmisleku, da zanašanje na kolektivno obrambo v okviru Nata ni več dovolj, ampak moramo biti sposobni braniti svojo državo. Vojska mora biti dovolj močna, da ima odvračalni učinek, je dejal in ocenil, da je tudi do napada na Ukrajino prišlo zaradi sicer napačne ocene, da bo ukrajinska vojska zlahka premagljiva.

V prihodnjih tednih je pričakovati novo letno oceno Slovenske vojske. Po napovedih ministra bo letos "zagotovo za kakšno stopnjo boljša". "Vsaka nova pridobitev, vsaka nova oprema, vsaka višja kadrovska številka to oceno izboljšuje, smo pa še daleč od tega, da bi bili povsem zadovoljni," je dejal Šarec.

Glede odstopa od nakupa boxerjev Slovenija še čaka na potrditev zadnje države, dokončne odločitve o nakupu drugih bojnih kolesnih vozil 8x8 pa še ni. Zaradi poplav se je časovnica nabav razvlekla. "Po drugi strani pa z nekim strahospoštovanjem pristopamo do nabav, vedoč, kaj se je v preteklosti dogajalo z nakupi," je priznal.

Si pa Šarec želi, da Slovenija ne bi bila več le kupec, pač pa tudi prodajalka in proizvajalka vojaške opreme. Zato "ekspresno" povečujejo tudi vlaganja v raziskave in razvoj, s predlanskih dveh na lanskih skoraj 12 milijonov evrov.

V vojsko se premalo vlaga

Z višjimi vlaganji "torej zagotovo pridejo tudi boljši rezultati", zato zavrača očitke, da se v vojsko vlaga preveč. "Vojski je namenjenega tri četrtine od skoraj milijarde evrov proračuna ministrstva za obrambo, ostalo gre za upravo za zaščito in reševanje ter upravo za vojaško dediščino. Vlaganja so potrebna, če želimo v letni oceni prebrati, da imamo vojsko, ki je sposobna tudi za delovanje v vojni, da bomo lahko rekli, da imamo vojsko, ki si jo zaslužimo in ki ima svoj smisel," je izpostavil. Je pa to po njegovih besedah "tek na zelo, zelo dolge proge".

Ko gre za kadrovsko sliko, je spomnil na 325 novih zaposlitev v lanskem letu, še enkrat več šolajočih se častnikov kot leto prej, skrajšanje postopkov za zaposlitev na tri tedne. Ta hip šteje sestav Slovenske vojske okrog 7200 pripadnikov skupaj s pogodbeno rezervo, ki ima več kot 900 pripadnikov. "Lani smo zelo povečali število podeljenih štipendij, tako da je zdaj aktivnih 371 štipendij, od tega 94 za visokošolsko izobraževanje," je navedel.

Profimedia

Želi si, da bi mladi ljudje videli, da je v vojski perspektiva, da vojska nudi delovna mesta od kuharja do operaterja drona in da na primer ni potrebna vrhunska fizična pripravljenost za vse poklice v vojski.

Tako močno poudarja tudi nujnost vidnosti vojske v družbi, da se okrepi zavedanje, da je vojska v službi ljudi. "Želim, na primer, da gredo v uniformi med ljudi. Po zahodnih državah vojak v uniformi uživa spoštovanje, pri nas pa se je vojsko odrivalo od javnosti in posledice tega žanjemo danes," je dejal.

Uvedba obveznega služenja vojaškega roka?

O vnovični uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, kot smo ga poznali pred letom 2003, medtem ne razmišljajo. Raje stavijo na pridobivanje kadra z motivacijskimi dejavniki, od štipendij, do relativno dobrega plačila za prostovoljno služenje.

Ko gre za plačni sistem na področju obrambe, pa Šarec meni, da so edina pot za rešitev plačnih vprašanj krovna in stebrna pogajanja o plačni reformi, četudi so ta, tudi zaradi velikega števila sindikatov, časovno zamudna.

Profimedia

To med drugim pomeni tudi drugačno vlogo slovenskih pripadnikov na misijah v tujini. Takšni sta npr. misiji v Latviji in na Slovaškem. Ali se moramo torej psihološko pripraviti na to, da bodo med slovenskimi vojaki tudi žrtve? "Vojaški poklic ima svoje zakonitosti, tukaj si ne gre zatiskati oči. Ampak iz pogovorov s pripadniki in pripadnicami vem, da jim je všeč, da se urijo za opravljanje osnovnega poslanstva vojaškega poklica," je zatrdil.

Šarec pri sprejemanju strateških dokumentov pričakuje tudi državotvorno podporo koalicijskih partneric, pri sodelovanju s katerimi nima "prav nobene težave". Ni sicer skrivnost, da Levica nasprotuje povečevanju vlaganj v orožje, a Šarec, ki je kot premier odstopil ravno po izgubi podpore Levice kot zunajkoalicijske partnerice, pravi, da ko si "v sistemu, vidiš, da se ne da sveta krojiti tako, kot bi sam želel. V demokraciji šteje število glasov in če je zavedanje pri vseh, da želimo vsak na svojem resorju narediti čim boljše, potem težav ni".

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord