Ksenja Žnidaršič | 21. 5. 2024, 07:00

Prebivalci slovenskega kraja vdihavajo rakotvorni prah: jalov boj s podjetjem, ki ogroža njihovo zdravje

Osebni arhiv

Prebivalci Trate že več kot leto dni opozarjajo na prekomeren hrup in onesnaženje, ki prihaja iz bližnjega podjetja Marumi Group International. Kljub njihovemu neutrudnemu prizadevanju za zmanjšanje vpliva na okolje pa zadeve ostajajo v veliki meri enake.

Čeprav Kočevje velja za občino, ki se ponaša s čudovitim naravnim habitatom, nekateri prebivalci nimajo te ugodnosti, da bi uživali v mirnosti in spokojnosti. Prebivalci Trate se namreč vsak dan prebujajo v hrup ter prah, ki je posledica mletja lesa iz bližnjega podjetja Marumi Group International, d. o. o. Zgodba o podjetju se razpleta že več kot leto dni, konca pa še ni na vidiku.

Civilna iniciativa Borci za Trato s Karmen Arko na čelu se že nekaj časa bojuje za svoje pravice ter za zmanjšanje okoljskega onesnaževanja, a kljub močnemu in neumornemu prizadevanju njihove zahteve ostajajo neuslišane.

Marumi je sicer podjetje za proizvodnjo energije in energentov iz lesne biomase. Svoj sedež imajo na Trati v Kočevju, s proizvodnjo več kot 30.000 ton peletov letno pa se uvrščajo med največje proizvajalce v Sloveniji. Ravno zaradi tako obilne proizvodnje pa je na Trati namesto ptičjega petja slišati hrumenje strojev. Prav tako se prebivalci soočajo z lesnim prahom, ki ga vdihavajo prav vsakdan.

Osebni arhiv

Vsakodnevno izpostavljeni rakotvorni snovi

Ravno lesni prah je tisti, ki neposredno ogroža zdravje prebivalcev na Trati. Lesni prah je namreč uvrščen v skupino 1 rakotvornih snovi po IARC (Mednarodna agencija za raziskave raka), kar pomeni, da se šteje za nedvomnega povzročitelja raka pri ljudeh. Dolgotrajna izpostavljenost lesnemu prahu lahko povzroči raka nosne votline obnosnih votlin, je zapisano na uradni spletni strani vlade.

Ko osebe vdihavajo prah, se ta nalaga v nosu, grlu in drugih delih dihalnih poti. Izpostavljenost lesnemu prahu lahko povzroči bolezni dihal, draženje oči, kožne bolezni in ob dolgotrajni izpostavljenosti raka. Ocenjuje se, da je čas med izpostavljenostjo in nastankom z lesnim prahom povezanega raka nosne votline vsaj 20 let.

Priporoča se, da se pri morebitni izpostavljenosti lesnemu prahu obvladuje izpostavljenost s spremembami pri načrtovanju in tehnologiji, kot je na primer namestitev odsesovalnih sistemov z zbiralniki na mestih, kjer nastaja prah. Stran navaja tudi, da se izpostavljenost lahko zmanjša tudi s skrbnim zbiranjem vrste lesa, opreme in delovnih tehnik. Respiratorji so šele zadnja kratkotrajna možnost.

Prebivalci Trate medtem trdijo, da občina ni uslišala njihovih zahtev. Prav tako ni sprejela nobenih potrebnih ukrepov, ki bi omilili trpljenje prebivalcev. Obrnili smo se tudi na Občino Kočevje, katere župan je Vladimir Prebilič. Tam so nam zagotovili, da občina ves čas tesno sodeluje s prebivalci Trate, a vendar sama ne more sprejeti ukrepov, s katerimi bi omejila hrup in prah. Občina je namreč podala le soglasje, da umestitev tovarne podjetja Marumi Group Internatiol, d. o. o., spada v industrijsko cono na Trati. Gradbeno dovoljenje pa je izdala Upravna enota Kočevje.

"Prijave na inšpektorat so bile opravljene (hrup in prah), pristojna inšpektorica si je proizvodnjo tudi ogledala in podala sklep, da mora podjetje izvesti meritve hrupa. Po naših informacijah je podjetje te meritve izvedlo," so dejali na občini ter razkrili, da rezultatov niso videli, zaradi česar jih tudi ne morejo uradno komentirati.

Inšpekcija ugotovila kršitve glede hrupa

Obrnili smo se tudi na ministrstvo za okolje in energijo, kjer so nam zagotovili, da je inšpektorica v inšpekcijskem postopku ugotovila, da zavezanec (Marumi) nima opravljenega prvega ocenjevanja hrupa v okolju. Po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer je inšpektorica izdala odločbo, s katero je zavezancu odredila, da mora izvesti prve meritve hrupa v okolju za vir hrup (napravo za proizvodnjo pelet, električne in toplotne energije) v stanju največje zmogljivosti obratovanja naprave.

"Zavezanec je obveznosti z inšpekcijske odločbe izpolnil in dne 26. aprila 2024 inšpektorici posredoval Poročilo o ocenjevanju hrupa v okolju, iz katerega izhaja, da izmerjene vrednosti kazalcev hrupa ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti v dnevnem času, presežene pa so v večernem in nočnem času (presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa Lvečer, Lnoč in Ldvn)," so sporočili z ministrstva. Ker naprava zaradi obratovanja povzroča čezmerna obremenjevanja okolja s hrupom, bo inšpektorica odredila ustrezne ukrepe varstva pred hrupom. Kakšni bodo ti ukrepi, na ministrstvu sicer niso navedli.

Osebni arhiv

Po podatkih Civilne iniciative Borci za Trato je pred inšpekcijskim nadzorom prekomeren hrup v dnevnih in nočnih urah znašal med 60 in 70 decibeli. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju sicer določa, da na območjih, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju, kmetijski dejavnosti ter javno središče, da so mejne vrednosti na nočni ravni 50 decibelov, na dnevni ravni pa 60 decibelov. Kritične dnevne in nočne ravni pa se ponoči gibajo pri 59 decibelih in podnevi pri 69 decibelih. To pomeni, da so bili prebivalci Trate izpostavljeni prekomernemu hrupu. Kakšna je trenutna situacija po inšpekcijskem nadzoru, za zdaj ni jasno, saj rezultatov ni na voljo.

"Po besedah direktorja podjetja, gospoda Marka Kosa, pa naj bi podjetje presegalo mejne vrednosti hrupa ob nočnem času za 4 DCB. Zagotovil nam je, da je rezultate posredoval tudi na pristojno ministrstvo in skladno s sklepom naj bi imel štiri mesece časa za odpravo napak, nato pa se morajo opraviti ponovne meritve," so še razložili na občini. Vprašanja glede trenutnih razmer smo poslali tudi direktorju Marumija, vendar odgovorov do zdaj nismo prejeli.

Novega mlina za mletje hlodovine ne bo

Med drugim je podjetje nekaj časa načrtovalo tudi selitev mlina za mletje hlodovine, najbolj glasnega dela proizvodnje, na drugo lokacijo. Med občino in podjetjem so stekli pogovori, kam bi ga lahko namestili, a se je nato podjetje dogovorilo, da večino materiala za proizvodnjo pripelje na sedež podjetja že v mleti obliki, zato potreb po novi lokaciji ni več, zagotavljajo na občini. "V zadnjem mesecu (po naših podatkih) so mleli dvakrat za krajši čas (največ 1 uro). Kot že rečeno, tako tudi po zagotovilih direktorja, večino materiala pripeljejo že v mleti obliki (približno 80 odstotkov), ko pride do motenj v dobavni verigi, pa meljejo na samem kraju, in to naj bi se v zadnjem mesecu zgodilo dvakrat," so še pojasnili.

Osebni arhiv

Na Občini Kočevje so še izpostavili, da občina nima pooblastil, da zapira podjetja, "kot bi to rado prikazalo nekaj deležnikov, in nima zakonskih podlag, da kaznuje podjetje zaradi morebitnih kršitev na področju hrupa ali praha". Vseeno pa zagotavljajo, da delajo vse v tej smeri, da sodelujejo z vsemi vpletenimi, podjetji in civilnimi iniciativami ter pomagajo pri iskanju rešitev. "Ne gre vse, kot bi si želeli, vsekakor pa to ni tema, pred katero si zatiskamo oči, ampak ves čas tvorno sodelujemo."

Vsekakor usoda prebivalcev Trate še vedno ostaja neznana, prav tako ni jasno, ali se je situacija izboljšala ali ne. Medtem pa jim grozi nova nevarnost. Po besedah Karmen Arko naj bi se namreč na zemljišče kočevskega podjetja Terraplan priselilo podjetje Luncaplast. Podjetje, čigar direktor je Uroš Papež, se ukvarja z brizganjem plastike, ki proizvaja tudi manjšo količino odpadkov. Kako bo to vplivalo na prebivalce, ki živijo le nekaj 100 metrov od zemljišča, je za zdaj težko določiti, a vseeno so Borci za Trato dejali, da bodo zadevo vsekakor podrobno spremljali.

Novo na Metroplay: Jure Godler iskreno o delu sebe, ki je javnosti skrit | Po mojem okusu