Miha Kordiš: "V javnosti veljam za razbijača, vročekrvneža. To ne bi moglo biti dlje od resnice"

Miha Kordiš je najmlajši predsedniški kandidat, ima zgolj 33 let. Kljub mladosti je v politiki že dlje časa. Pri 15 letih je stopil na pot aktivizma, kasneje je postal poslanec državnega zbora. Vstopa v politiko ni nikoli obžaloval, vseeno pa mu služba in aktivnosti, povezane z aktivizmom, vzamejo ogromno časa. "Takšen ritem življenja na dolgi rok preprosto ni vzdržljiv," je povedal za Metropolitan.

Če ne bi bil politik, bi bil zagotovo profesor zgodovine. Svoje ljubezni do knjig ne skriva, vzame jih tudi na dopust. "Knjiga je orožje, vzemi jo v roke," je citiral nemškega dramatika Bertolta Brechta. Ob vprašanju, katerega poklica ne bi mogel nikoli opravljati, je bil jasen - dela v selitvenem servisu. "Premikanje pohištva je stvar, ki jo najbolj sovražim."

Pravi obraz Mihe Kordiša

Mediji ga pogosto opisujejo kot najbolj skrajnega in kontroverznega člana poslanske skupine Levica. Politik meni, da se njegova javna podoba ne ujema z zasebno. 

"V javnosti veljam za razbijača, vročekrvneža. Ko me ljudje spoznajo, ugotovijo, da to ne bi moglo biti dlje od resnice. Marsikatera stvar mi pride do živega in se me dotakne, še posebej, kadar so bližnji jezni name."

Opiše se kot zelo vztrajno osebo, ki ne rine z glavo skozi zid. Je deloholik, obenem pa dobro življenje in srečo povezuje s preživljanjem časa s prijatelji in družino. Zaradi prenatrpanega urnika mu to ne uspeva najbolje. Kaj pravi na očitke politikom, da nič ne delajo? "Zamahnem z roko, ker razumem, da je to zaradi splošnega nezaupanja v politiko, ki je popolnoma upravičen."

Poleg druženja z družino in prijatelji pošteno pogreša oddih. Letos si namreč ni privoščil počitnic. Ponavadi jih preživi na dalmatinski obali, ki mu je zaradi družinske tradicije zelo draga. "Oljke, borovci, viseča mreža in knjiga v roki, si lahko želiš še kaj lepšega?" V prostem času uživa v igranju družabnih iger, zelo rad kuha. 

Obožuje živali, predvsem mačke. Svojo ljubezen do štirinožcev redno kaže tudi na družbenih omrežjih. "Mi je prav žal, dragi ljudje, a moj najlubši del raznosa letakov so mačji in pasji prijatelji pred nabiralniki," je zapisal pred kratkim. Prvega mačka po imenu Tom je posvojil leta 2014, od njega se je moral posloviti julija letos. 

Brez dlake na jeziku

Materialne dobrine niso njegova prioriteta, kapitalistični sistem ostro obsoja. Boj za solidarno družbo je zelo globoko vtisnjen v njem. Kakšen pa je njegov odnos do denarja?

"Denar mi ne pomeni kaj veliko, vendar imam poslansko plačo. Nisem postavljen v položaj, kjer bi se moral vsak dan boriti za preživetje." 

Svoja stališča strastno zagovarja. Meni, da so v današnjem svetu precenjene predvsem tri stvari: avto, nakupovalna središča ter družbena omrežja. Avto definira zgolj kot prevozno sredstvo, ki te pripelje od točke A do točke B. Prepričan je, da ne bi smel postati statusni simbol. 

V nakupovalna središča zaide le, ko res mora. "Potem pa pobegnem ven, kakor se da hitro." Skrbi ga, da ima Slovenija največjo kvadraturo trgovskih središč na prebivalca v EU. "To je takšna statistika, za katero nas bi moralo biti kolektivno sram."

Družbena omrežja obsoja. "Mladi odraščajo v okolju, kjer se morajo neprestano promovirati in prodajati. Četudi tega še ne razumejo povsem, pa to čutijo," je prepričan.