Na Slovenski matici posvet o literarni zapuščini izjemnega književnika Borisa Pahorja

Na Slovenski matici bo danes potekal posvet o literarni in kulturni zapuščini lani preminulega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Namenili so ga predstavitvi glavnih dosežkov iz prvega leta znanstvenoraziskovalnega projekta Književna republika Borisa Pahorja, ki poteka pod okriljem Inštituta za kulturno zgodovino pri ZRC Sazu.

Znanstvenoraziskovalni projekt na ZRC Sazu poteka od oktobra lani in bo trajal do septembra 2025. Financira ga Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Pod vodstvom literarne zgodovinarke Urške Perenič bodo raziskovalci preučili celotno Pahorjevo zapuščino. Njen večji del je Pahor (1913-2022) daroval Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, nekaj gradiva pa tudi drugim ustanovam.

Najbolj obsežen del Pahorjeve zapuščine oziroma predpuščine, kot so gradivo, ki še ni urejeno, poimenovali raziskovalci, predstavlja pisemska korespondenca. Ta po prvih ocenah vključuje več kot 5000 pisem. Druga dva dela predstavljajo rokopisi/tipkopisi dnevnikov in rokopisi/tipkopisi umetniške proze, kot so romani Mesto v zalivu, Vila ob jezeru, Nekropola, Zatemnitev, Trg Oberdan in drugi.

Navzkrižja bližine med Pahorjem in Kocbekom

Projekt Književna republika Borisa Pahorja (1913-2022) bo, kot piše na uradni spletni strani, kot prvi na Slovenskem in širše preučil vprašanje tekstne konstrukcije avtobiografskega jaza ob upoštevanju celotnega opusa slovenskega tržaškega pisatelja. Izhaja iz spoznanja, da parcialno obravnavanje pripovedne proze, pisem, korespondence in dnevnikov ni dovolj, ampak da so pismo, dnevnik in umetniška proza plasti iste identitete in mentalitete, ki bodo v projektu obdelane analitično, vendar medsebojno povezano.

Na posvetu, ki sta ga Slovenska matica in ZRC SAZU pripravila v sodelovanju z založbo Beletrina, bodo dosežke iz prvega leta projekta predstavili raziskovalci pri projektu, poleg Urške Perenič še Gregor Poberžin, Igor Grdina in Petra Testen Koren. Sodelovali pa bodo tudi drugi predavatelji, ki bodo spregovorili o pomenu Pahorja in njegovi literarni dediščini. Med drugim bo Andrej Lokar predaval na temo Boris Pahor in drugi slovenski nacionalni preporod, Peter Kovačič Peršin pa je svoj prispevek naslovil Navzkrižja bližine med Pahorjem in Kocbekom.

Pahor je umrl maja lani v 109. letu starosti na svojem domu v Trstu. Vse življenje je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, v katerem je opisal taboriščno izkušnjo in z njim zaslovel tudi po Evropi.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol