Najboljše v slovenski umetnosti za letošnje leto: kdo in zakaj si je prislužil nagrade Prešernovega sklada?

Nagrajenci Prešernovega sklada za leto 2024 so pesnica Miljana Cunta, igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, režiserka Sara Kern in grafični oblikovalec Tomato Košir.

Miljana Cunta prejme nagrado za pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, ki je izšla letos pri Slovenski matici. V četrti pesniški zbirki se po oceni strokovne komisije "oglaša suveren lirični glas, ki v dramaturško intenzivni kompoziciji zajetih pesmi prestreza bitje pesničinega srca, zgodbe njenih prednikov in bitje časa v srcu večnosti.

Ta glas vse od vstopne pesmi razkriva unikatno pesniško govorico, ki gradi na ultimativno doživljenem dogodku v osebni zgodbi in stvarnem, odmerjenem, utišanem in filmsko slikovitem opisu v velikem planu, ugledanim s pozicije, v kateri 'ni dvoma' o obstoju življenja in smrti, ostajajo 'le poskusi, da bi ju razdvojili'".

"Poezija Miljane Cunta nosi v sebi eterično lepoto artikulirano zadrževane eksplozije občutij, ki z milino odpira bralčevo duhovno srce, da v njej potone do samega izvora, in žarči plamenenje življenja in stvarjenja v premenah vidnega in nevidnega sveta," je zapisala komisija, ki pesnico označuje kot "format rojene umetnice" v središču sodobne slovenske poezije in celovito ustvarjalno osebnost v več književnih vlogah.

Kot so še spomnili v komisiji, je letos zastopala Slovenijo kot slavnostna govornica na Frankfurtskem knjižnem sejmu.

Morda vas zanima še:

• Eva Mahkovic o knjižni uspešnici Toxic

Igralka, ki je posegla po vrhu igralske umetnosti in ena najvidnejših slovenskih pevk

Dramska igralka Jana Zupančič je nagrajena za vloge v zadnjih treh gledaliških sezonah. Članica ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega je v zadnjih letih "posegla po samem vrhu igralske umetnosti: pa ne zgolj po vrhu svoje lastne umetniške poti, temveč po vrhu slovenskega gledališča nasploh", je zapisala komisija in izpostavila vloge Barbare Fordham v uprizoritvi Avgust v okrožju Osage Tracyja Lettsa, Mile v Usedlinah Katarine Morano, Helene v Slamniku Eugena Labicha in Veronique v uprizoritvi Bog masakra Yasmine Reza.

Po oceni komisije Jana Zupančič z enako ustvarjalno silo ustvarja v različnih igralskih legah in znotraj raznorodnih režijskih konceptov ter poetik. "Z isto gibkostjo, zavzetostjo in odrsko prepričljivostjo ustvarja izrazito raznovrstne človeške 'obraze'. Vse pa brez dvoma druži 'popoln posluh za drugega', kar je redka lastnost današnjih časov", je v obrazložitvi nagrade še zapisala komisija in spomnila, da je igralka doslej dobila že vse slovenske vidnejše gledališke nagrade.

Mezzosopranistko Nuško Drašček so nagradili za delovanje na glasbenem področju v zadnjih treh letih. Kot piše v obrazložitvi, je operna in koncertna solistka, "brez vsakršnega dvoma ena najvidnejših ter upravičeno najbolj iskanih, predvsem pa najbolj vsestranskih pevk", pri čemer je po oceni komisije njeno "preklapljanje" med žanri naravnost osupljivo, saj se z največjo lahkoto giblje od opere, oratorija in kantate do samospeva, od ljudske pesmi prek popevke in francoskega šansona do muzikala.

Preberite več:

• Nuška Drašček s priznanim dirigentom

Njen vzpon na "klasični" pevski Olimp je bil premišljen in zelo modro načrtovan, kar zadeva izbiro vlog. Kalila in razvijala se je z Mercedes iz Bizetove Carmen, z Olgo iz Jevgenija Onjegina Petra Čajkovskega, z Maddaleno iz Verdijevega Rigoletta, z Lolo in s Kerubinom iz Mozartove Figarove svatbe, potem pa je kot meteor zažarela v naslovni vlogi Angeline iz Rossinijeve Pepelke, je zapisala komisija.

Med drugim je izpostavila še popolno obvladovanje pevske tehnike, ki ji omogoča "razpreti razkošno pahljačo vseh tančin glasu, ki se gladko in naravno giblje od ekstremnih nižin do ekstremnih višin, pri čemer se v izrazu brez težav obarva tako lirsko kot koloraturno in globoko dramsko".

Nadarjen slikar, režiserka mlajše generacije in vrhunski oblikovalec

Ciril Horjak je nagrajen za ustvarjalno delovanje na področju stripa v zadnjih treh letih. Komisija ga je označila za "zelo nadarjenega slikarja, portretista, ki se je zaradi duhovitosti in družbene zavzetosti usmeril v risanje karikatur, satiričnih risb in stripov, s tem pa je svoje delo osredotočil na objave v časopisih, knjigah in revijah".

Kot so spomnili, je stripe pričel objavljati v reviji Stripburger, pozneje v Večeru, objavljal pa je tudi v tujih časopisih. Deluje tudi kot teoretik in popularizator stripa, med drugim je avtor prvega slovenskega učbenika za strip. Pri predstavitvi drame Kralj Ubu ali Poljaki Alfreda Jarryja je sodeloval s Slovenskim gledališkim inštitutom pri projektu Klasiki v stripu.

"Horjak zna s svojo risbo zajeti in lucidno prikazati bistvo upodobljenih figur in situacij ter prostorskih razmerij, za kar izkazuje izrazit dramaturški smisel, še najbolj pa ga je zaradi angažiranosti in duhovite pripovednosti mogoče primerjati s Hinkom Smrekarjem, ki ga tudi študijsko preučuje, zato deluje kot nekakšen sodobni Hinko Smrekar s psevdonimom dr. Horowitz," še med drugim piše v obrazložitvi nagrade.

Scenaristka in režiserka Sara Kern je prepričala z režijo igranega celovečerca Moja Vesna. Filmska ustvarjalka mlajše generacije je s svojim celovečernim prvencem Moja Vesna dosegla umetniški uspeh in priznanje, kakršno uspe le redkim.

Film je svetovno premiero doživel na filmskem festivalu v Berlinu ter prejel številne pozitivne strokovne ocene in začel uspešno mednarodno festivalsko pot; prejel je tudi priznanje Društva slovenskih filmskih režiserjev in režiserk ter nagrado za najboljšo režijo na 25. Festivalu slovenskega filma.

Pri tem je komisija izpostavlja enotnost strokovnih ocen, v katerih prepoznavajo avtoričin izjemen čut za delo z igralci, sposobnost ustvarjanja kompleksnih čustvenih prizorov in zmožnost, da kot režiserka poveže vse elemente filmskega jezika v izjemno pripovedno celoto, piše v obrazložitvi nagrade. Film Moja Vesna je po oceni komisije izjemna impresija avstralske pokrajine in "presunljivo lep filmski portret družine".

Grafični oblikovalec Tomato Košir, nagrajen za dela na področju grafičnega oblikovanja v zadnjih treh letih, je po besedah komisije, "prepoznan po vrhunskem oblikovanju, katerega lastnosti so skrbno premišljena večplastna vsebina, likovno kakovostna, izčiščeno odmerjena grafična zasnova ter obrtniško natančno izpeljani projekti, ki odsevajo trenutno družbeno situacijo".

Preberite še:

• Grafični oblikovalec Jernej Žumer

"Področje vizualizacij za naslovnice časopisov oziroma vizualnih komentarjev v člankih, za katero je postal specialist, od avtorja zahteva zelo hiter odziv na družbena dogajanja ter s tem omejen čas za iskanje in izvedbo rešitev. Kot avtor ne sledi samo uredniški vsebini, ampak se o temi z naročnikom posvetuje, ji oporeka in jo nemalokrat potem tudi so-usmerja. Njegove ilustracije zato nosijo izredno sporočilno moč, ki je enakovredna besedilu v članku. So intelektualno pronicljive, kreativne in tudi tehnično-tiskarsko inovativne," še med drugim piše v obrazložitvi nagrade.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol