18. 4. 2022, 11:17 | Vir: STA

Največja in najstarejša klasična vinska klet v Evropi ponovno sprejema obiskovalce

Profimedia

Poleg turističnih vodenj, vinskih degustacij in prodaje vina v zadnjem času prirejajo tudi koncerte, saj so v kleti postavili celo manjši oder.

"Z obiskom smo zelo zadovoljni, saj smo imeli v povprečju od 800 do 900 obiskovalcev mesečno," je povedala vodja Vinagove kleti Barbara Izlakar.

Med njimi je bilo daleč največ tujcev, kar kaže, da se je sloves nekdaj ene glavnih znamenitosti v Mariboru kljub nekajletnemu nestalnemu obratovanju ohranil.

"Okoli 95 odstotkov je tujih obiskovalcev, medtem ko je lokalnih gostov malo. A tudi njim bi radi ponovno približali klet, zato poleg različnih ogledov in degustacij organiziramo tudi dogodke, in sicer kulturne, umetniške, vinske. Po novem je možen tudi najem kleti," je pojasnila Barbara Izlakar.

Nekdanji Vinagov kompleks, ki je bil na vrhuncu svojih moči eden največjih proizvajalcev in izvoznikov vina nekdanje Jugoslavije, je po stečaju spomladi 2014 in vrsti neuspešnih dražb februarja 2019 kupila družba Metalka Commerce s sedežem v Ljubljani. V ta namen je ustanovila hčerinsko družbo Vinag 1847, ki zdaj upravlja s kletjo.

Letos sodobnejša podoba

Kupljeno premoženje Vinaga je poleg stare kleti z vhodom s Trga svobode v središču Maribora med drugim vključevalo še novo klet v mestni četrti Košaki, vinograde v Košakih, Jarenini in Svečini ter Vinagove blagovne znamke. Med slednjimi je najbolj znan Mariborčan, ki so ga pred dvema letoma ponovno začeli polniti in mu letos nadeli sodobnejšo, bolj pisano grafično podobo.

Vinagova tradicija vinogradništva in vinarstva se je začela v letu 1847, ko se je meljski graščak Alojz plemeniti Kriehuber začel ukvarjati z vinogradništvom in v ta namen zgradil vinsko klet. Ko so jo po drugi svetovni vojni združili s še starejšo pivovarniško kletjo, je postala to največja klasična predorska vinska klet v srednji Evropi pod mestnim središčem.

Najstarejši del kleti ima 15.000 kvadratnih metrov površine in dva kilometra dolge podzemne predore. V njih so ohranjeni leseni sodi, cisterne in drugi nepogrešljivi predmeti iz vinskih kleti, najdragocenejši pa je vinski arhiv z okoli 85.000 steklenicami arhivskega vina.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.