Nataša Pirc Musar svojega doktorskega naziva ne bi smela uporabljati

Predsednica države Nataša Pirc Musar je z doktoratom v Avstriji ob svojem imenu prejela naziv doktorice znanosti, a tega v Sloveniji zaradi obstoječe zakonodaje ne sme uporabljati. Po zakonu o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (ZVPI) bi morala v primeru, da naziv uporabi, ob tem navesti, da ga je pridobila v tuji državi. A predsednica tega v dokumentih, kjer naziv uporablja in ki jih sama imenuje kot neformalne, ne počne. 

Leta 2015 je na dunajski pravni fakulteti doktorirala s tezo Kako najti pravo ravnovesje med varstvom osebnih podatkov in dostopom do informacij javnega značaja z uporabo testa interesa javnosti. 

Neupravičena uporaba kazniva 

"Tuji naziv oziroma naslov, ki se ne prevaja v slovenski jezik, se navaja skupaj z navedbo države izvora listine o izobraževanju, prevedeno v slovenski jezik," lahko preberemo v ZVPI, kjer je pojasnjeno tudi, da se v primeru neupravičene rabe posameznika kaznuje. V pogovoru za portal Metina lista je predsednica povedala, da je doktorat opravil tudi njen soprog Aleš Musar, a nekaj let prej, zato je doktorat v Sloveniji lahko nostificiral.

Tega se predsednica dobro zaveda, saj je v tovrstni zadevi pred leti zastopala dr. Majdo Pajnkihar, nekdanjo dekanko mariborske fakultete za zdravstvene vede. Ta se je pod diplome študentov podpisovala z nazivom doktorice znanosti, a tega ne bi smela, saj je doktorat opravila na univerzi v Manchestru. Šolsko ministrstvo je nekdanjo dekanko spoznalo za krivo 395 prekrškov in jo oglobilo z 10 tisoč evrov kazni. 

A predsednica svoj naziv v 'neformalnih' pogovorih, kot jih tako imenuje sama, kljub temu uporablja. V sporočilih za javnost in v vabilih medijem na dogodke jo podpisujejo kot "dr.", kar naj bi bilo v neskladju z zakonom. A kako uporabo pojasnjuje? "V izogib nejasnostim Urad predsednice Republike Slovenije splošno razumljivo in poenostavljeno različico znanstvenega naziva uporablja zgolj pri komuniciranju z javnostmi, v formalnih dokumentih pa znanstvenega naziva ne uporabljamo, saj se nam zdi neprimerno, da se v uradnem podpisu predsednice Republike Slovenije uporablja ime tuje države," so za N1 pojasnili iz predsedničinega urada in poudarili, da v uradnih dokumentih naziva ne uporablja. 

Želi si sprememb in uporabe doktorskega naziva 

"Imamo enega bolj neumnih predpisov na tem področju," je v pogovoru za Metino listo ocenila sama, zato si prizadeva na tem področju uvesti spremembe, saj meni, da je znanstveni naziv pri predstavljanju Slovenije v mednarodnih odnosih pomemben. 

"Razmišljam v smeri, da bi vendarle za najvišje vrhove oblasti predlagali sprejem člena zakona – da se ime druge države, v kateri si doktoriral, v nazivu ne uporablja," je pripomnila, a se je ob to strokovna javnost obregnila, saj bi to kršilo načelo enakosti pred zakonom. Povedala je, da se želi prav zaradi tega sestati z Igorjem Papičem, ministrom za izobraževanje, znanost in šport. Iz urada pa so za N1 še sporočili, da: "Predsednica republike meni, da gre za vprašanje, ki ne zadeva le nje osebno, marveč vse, ki so najvišje znanstvene nazive pridobili v tujini. Zato se bo v prihodnjih dneh, kot napovedano, o tem pogovorila s področnim ministrom."

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol